Študenti oživljajo klavnice

Razstava predlogov za oživitev opuščenih industrijskih objektov

V spomeniškovarstvenem centru je na ogled nekaj domiselnih predlogov za oživitev od 90-tih let zapuščenih ljubljanskih klavnic.

Ob izgradnji leta 1881 so bile ljubljanske klavnice med najmodernejšimi tovrstnimi objekti v Evropi.

Na razstavi so predstavljene rešitve za oživitev kompleksa ljubljanskih mestnih klavnic, do katerih so prišli študenti arhitekture, ki so se pod vodstvom Sonje Ifko udeležili delavnice z zgovornim naslovom DeKlavnica.

Rušenje ni rešitev
Zaradi arhitekturnih posebnosti so stavbe na seznamu nepremične kulturne dediščine, v postopku pa je tudi predlog za razglasitev kompleksa za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ker zato rušitev objektov ne pride v poštev, so skušali študenti, Miha Bukovec, Jan Hadžič, Jernej Hočevar, Vojka Veselič, Blaž Završnik in Meta Zupančič, ugotoviti, čemu bi stavbe danes utegnile služiti in kako naj bi prenova potekala.

Izvedbo delavnice je predlagal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, potekala pa je v okviru seminarja, ki ga kje v jesenskem semestru na fakulteti za arhitekturo vodil Fedja Košir.

Prvi v stari Jugoslaviji
Ob izgradnji po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja leta 1881 so bile ljubljanske klavnice ene najmodernejših v Evropi in po njihovem vzoru so podobne komplekse gradili celo v Nemčiji. V letih 1926-1927 so poslopja temeljito prenovili in modernizirali, tako da se je Ljubljana še dolgo lahko pohvalila z najmodernejšimi klavnicami v Kraljevini Jugoslaviji. Klavnica je delovala vse do 90-tih let, ko pa so dejavnost preselili, je ostal kompleks zapuščen, pa tudi z njegovo prihodnjo usodo se mestne oblasti niso ukvarjale.

Stara industrija ni le pri nas
Revitalizacija zastarelih industrijskih kompleksov je izziv, s katerim se morajo v zadnjih desetletjih soočati skoraj vsa evropska mesta. S širitvijo mestnih obronkov, so se nekdaj na obrobju mest ležeča industrijska poslopja kar naenkrat znašla na robu mestnih središč, hkrati pa je bila zaradi zastarelosti tehnologije, njihova dejavnost postopoma opuščena.

Tudi zaradi zanimivih gradbenih elementov, ki pogosto odlikujejo stare industrijske objekte, se mestne oblasti pogosto odločijo za prenovo in spremembo namembnosti teh stavb, kar pa pogosto zahteva domiselne arhitekturne rešitve in obilna finančna sredstva.