V Kudu France Prešeren v Ljubljani so namreč odprli razstavo Svetlobno popotovanje, na kateri so predstavljena dela Detektivov svetlobe (The Lighting Detectives), ki raziskujejo svetlobo s fotoaparati, z blokci za skice in s posebnimi merilci, iščejo pa jo v urbanih okoljih po vsem svetu. Tako izmerijo njeno intenzivnost, opazujejo spremembe v razvoju in zamiranju mest.

Iskanje svetlobnih herojev in svetlobnih prestopnikov
Prav zaradi tega se Detektivi svetlobe večkrat vračajo na kraj zločina. Podobe mesta raziskujejo s tal, kjer zajemajo intenzivnost osvetlitve ulic, odblesk javne razsvetljave, neonske reklame, svetlobo, ki se razliva iz oken prebivališč, in odnos, obnašanje ljudi, ter z višine, od koder je lepo videti, kako luči mesta ustvarjajo nočno nebo. Pri tem pa si postavljajo vprašanje, kdo so svetlobni heroji in kdo svetlobni prestopniki.

Začetki Detektivov svetlobe segajo v leto 1990, ko so na Japonskem ustanovili združenje za raziskavo kulture osvetljevanja. Opazujejo svetlobno okolje v mestih in javno, s publikacijami, razstavami, simpoziji in drugimi dogodki predstavljajo izsledke svojih raziskav. V klubu Detektivov svetlobe deluje trenutno 400 članov, zaradi stalne rasti zanimanja v mednarodnem prostoru pa so ustanovili mrežo Transnational Lighting Detectives, v kateri je 11 predstavnikov različnih držav, ki sodelujejo pri izvedbi mnogovrstnih dejavnosti združenja.

60 razsvetljenih mest
Do zdaj so s svojim objektivom podrobno raziskali okoli 60 mest, njihova spoznanja pa so zajeta v dvojezični izdaji Transnational Lighting Detectives, ki so ga objavili leta 2004. V publikaciji je zajetih 19 mest, ki jih bralec spozna prek njihove nočne panorame, občudovati pa je mogoče tudi osvetlitev prebivalnih prostorov v nekaterih velemestih.

Postavitev, ki bo v Kudu France Prešeren na ogled do 30. junija, obsega fotografije nočnih panoram 44 mest Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije. Dela Detektivov svetlobe bodo od srede, 6. junija, na ogled tudi v Galeriji Kresija, kjer bodo 7. junija umetniki svoje delo predstavili tudi na posebnem predavanju, na katerem bodo svoja razmišljanja predstavili Saiko Tanuma, Aleksandra Stratimirović Daggfeldt, Deike Canzler, Federico Favero. V okviru festivala so pripravili tudi delavnice Svetlobna gverila, njeni rezultati pa bodo bodo predstavljeni na razstavi z naslovom Heroji in delinkventi, 11. junija v Galeriji Kresija.

Za integracijo umetnosti v urbano okolje
S festivalom želijo organizatorji vzbuditi diskusijo o pomenu umetnosti v urbanem okolju oziroma o vlogi, ki jo lahko ima umetnik v sooblikovanju ubranega okolja in s tem boljšanja kakovosti življenja. Kot opozarjajo, so bila umetniška dela v obdobju socializma del javnih prostorov, kot so hoteli, banke in šole, v novi Sloveniji pa postajajo odvečna. In medtem ko so v nekaterih drugih evropskih državah, kot sta Švedska in Nemčija, takšna dela oz. del gradnje/obnove javnega prostora tudi javnosti dostopna umetniška dela (t. i. public art), pa so po besedah organizatorjev v Slovenji izbrisana tudi zakonska določila v zvezi s tem.