Ali lahko udejanjimo paradigmatsko spremembo v delovanju brezosebnega in raztelešenega subjekta, ki je z navidezno ločitvijo od narave sebe in svoja orodja postavil v plenilski, parazitski, odvisni ali surov simbiotični odnos? Morda je to začetek, ki vendarle pripelje tudi do konca. Foto: Spletna stran glerije Škuc
Ali lahko udejanjimo paradigmatsko spremembo v delovanju brezosebnega in raztelešenega subjekta, ki je z navidezno ločitvijo od narave sebe in svoja orodja postavil v plenilski, parazitski, odvisni ali surov simbiotični odnos? Morda je to začetek, ki vendarle pripelje tudi do konca. Foto: Spletna stran glerije Škuc
O naravi in družbi v Mestu žensk

V Galeriji Škuc je svoja svoja vrata odprla razstava Naravni odnosi (Natural Relations), ki se tematsko navezuje na 14. mednarodni festival Mesto žensk. Na razstavi se predstavljajo Katinka Boch, Jasmina Cibic, Ines Doujak, Regina Jose Galindo, Kinda Hassan, Lamia Joreige, Tea Mäkipää, Ulrike Mohr, Claire Pentecost, Adriana Salazar, Helene Sommer, Nika Špan in Mare Tralla.

Narava kot nova vera?
Razstava je kolaborativno delo, ki je nastalo kot posledica rizomatičnih odnosov med umetnicami, galerijo Škuc in Mestom žensk. Razstava izprašuje smisel oz. nesmisel aktivnega delovanja in odnosov, prek katerih se vzpostavlja družbeno in obenem tudi naravno okolje.

Medtem ko so družbeni odnosi regulirani in določeni s predpisi in pogodbami, je narava še vedno obravnavana kot nekaj danega, razen v partikularnih, izjemno redkih primerih. Razstava Naravni odnosi ne govori o tej pomembni, a medijsko izrabljeni problematiki, temveč sledi razmišljanju o naravnem, ki v geografskem oziroma geopolitičnem kontekstu tehnologijo, politiko, urbanizem in arhitekturo predstavlja kot našo novo naravo.

O naravi in družbi v Mestu žensk