Razstava se osredotoča na obdobje v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, ko se je začela razvijati moderna umetnost, ter na tri umetnike tistega obdobja in njihova najpomembnejša dela.

Degas: Le kdo ne pozna baletk?
Edgar Degas se je učil na šoli lepih umetnosti v Parizu, več let pa je preživel tudi v Italiji, kjer je predvsem prerisoval renesančne risbe in freske. Po vrnitvi v Pariz je kmalu postal član Manetovega kroga inovativnih slikarjev, ki so se zbirali v kavarni Guebois. V 70. letih je redno razstavljal tako v Parizu kot Londonu, znan pa je predvsem po portretiranju baletk. Za njegova dela so značilni nenavadni zorni koti slikanja in asimetrični sestav. Konec tega desetletja je začel tudi eksperimentirati s pasteli in z grafikami. Degas je občasno potoval v Veliko Britanijo, zaradi česar je vplival na mnoge britanske umetnike. Med njimi je bil tudi Walter Richard Sickert, s katerim sta bila dobra prijatelja. V 80. letih je začel izgubljati vid, zato je delal predvsem s pasteli in se posvečal študijam baletnih plesalcev in motivu kopajoče se ženske.

Močan vpliv Degasa
V Münchnu rojeni Walter Richard Sickert je svojo slikarsko pot začel kot vajenec v studiu Jamesa Whistlerja. Po srečanju z Degasom je ta postal njegov umetniški mentor, ki je mladega Sickerta spodbujal, naj se najprej nauči tradicionalnega načina slikanja, kar se kaže tudi v njegovem zgodnjem portretiranju umetnikov in občinstva v londonskih gledališčih. Konec 90. let se je preselil v Francijo, kjer je veliko razstavljal in redno obiskoval Degasov studio v Parizu. Po vrnitvi v Veliko Britanijo je slikal predvsem ženske iz delavskega razreda v preprostih sobah. Sickert je napisal več del o umetnosti in o tej temi tudi predaval, zagovarjal pa je tako impresionizem kot postimpresionizem, za katera umetnostni kritiki niso našli lepe besede.

Popisovalec pariškega nočnega življenja
Henri de Toulouse-Lautrec je kot aristokratski otrok svoje umetniške sposobnosti razvijal že v zgodnjih letih. Neformalno slikarsko izobrazbo je dobil v Parizu, kjer je hodil na ure slikanja. Večino časa je preživel v mestnih kabaretih, plesnih dvoranah in kavarnah, kjer je slikal tako obiskovalce kot nastopajoče. Narisal je več plakatov pa tudi risbe in slike. Zaradi svoje telesne motnje – genska napaka in zlom kosti sta mu pustila deške noge, medtem ko je bil drugi del telesa normalno razvit – je bil zelo nesamozavesten. Pri tem mu je veliko pomagal prav Degas, ki je tudi vplival na njegovo delo. V 90. letih je Toulouse-Lautrec postal eden vodilnih predstavnikov pariškega umetniškega sveta. Večkrat je obiskal tudi London, kjer je bila največja razstava njegovih del v času njegovega življenja.