Nemški paviljon naseljuje peturni performance Faust umetnice Anne Imhof, konceptualni umetnik Franz Erhard Walther pa je prepričal z velikanskim delom iz tekstila in jeklenih plošč.
Devetintridesetletna umetnica Anne Imhof v paviljonu prikazuje zahteven, približno pet ur dolg performans; prav nemški paviljon je bil še pred uradnim odprtjem eden najbolj obleganih: novinarji so iz Benetk poročali o dolgih vrstah in prerivanju čakajočih pri vstopu.
Pod naslovom Faust se umetnica poigrava s temami moči in nemoči, samovolje in nasilja, odpora in svobode. Po monumentalni stavbi so položili debela steklena tla, v ogradi pred paviljonom stojijo grozeči dobermani. Gre za občutek, ali smo iz družbe izključeni ali ne, je kustosinja Susanne Pfeffer iz kasselskega muzeja Fridericianum povedala ob odprtju zmagovalnega paviljona.
Skupinica nastopajočih, ki vzdržuje očesni stik z občinstvom, se "zvija, pleše in koraka v antiseptičnem okolju, ki še najbolj spominja na kombinacijo zapora, bolnišnice in sadomazohističnega bunkerja," je zapisal eden od recenzentov, ki je performans opisal kot "prizor iz kultnega berlinskega filma Christiane F v S&M reinterpretaciji".
Aluzija na temačno nemško preteklost
Njeno delo se zavzema za "pravico, biti drugačen", je umetnica povedala v zahvalnem govoru. Zavzema se tudi za tematizacijo nemške preteklosti. Nemški paviljon so v času nacionalsocializma preoblikovali nacisti in ga uporabljali za svojo propagando.
77-letni Franz Erhard Walther, ki prvič sodeluje na bienalu, je poznan po interaktivni umetnosti. Kot je povedal v zahvalnem govoru, lahko tako vsak obiskovalec postane umetnost. Njegova dela določa radikalen in kompleksen značaj, meni žirija.
Najobetavnejši mladi glas je iz Egipta
Nagrado zlati lev za življenjsko delo je prejela ameriška pionirka feminističnega performansa Carolee Schneemann. Srebrnega leva za obetavnega umetnika pa so podelili Hassanu Khanu, ki deluje v Kairu. Predsednik petčlanske žirije je direktor španskega nacionalnega muzeja Reina Sofia Manuel J. Borja-Villel.
Osrednja razstava beneškega bienala Viva arte viva, postavljena v Vrtovih in Arsenalu, je konceptualno razdeljena v devet paviljonov, v katerih so združena dela 120 umetnikov različnih slogov in praks iz 51 držav.
Ob tem se več kot 80 držav, tudi Slovenija, predstavlja z nacionalnimi paviljoni. V Arsenalu so že v sredo odprli projekt Novicam se ne odpovemo!, v katerega sta umetnica Nika Autor in kustosinja Andreja Hribernik povezali istoimenski zbornik s 30-minutnim filmom Obzornik 63 - Vlak senc, ki skozi filmsko formo prevprašuje begunstvo, potovanja in srečo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje