Slavno sliko, ki jo je naslovil Varljivost podob oziroma Izdajstvo podob (La trahison des images), je René Magritte (1898-1967) ustvaril, ko mu je bilo 30 let. Sporočilnost svoje stvaritve je pozneje razložil z naslednjimi besedami: "Ta slavna pipa. Koliko ljudi me je pograjalo zaradi nje! Toda ali bi jo lahko kadil? Ne, ker gre zgolj za upodobitev pipe, mar ne? Zatorej če bi na svojo sliko zapisal "To je pipa", bi bila to laž!"

V Pompidouju ponovno prvič po letu 1979
Magrittova dela so bila pod streho Centra Pompidou nazadnje razstavljena pred 36 leti, torej zgolj nekaj let po tem, ko je ta pariški center sodobne umetnosti odprl svoja vrata. Poleg slavne "pipe, ki to ni", bo na ogled tudi več manj znanih del mojstra iluzij, za čigar dela se je javnost začela močneje zanimati v 60. letih preteklega stoletja, ko so njegove stvaritve vplivale predvsem na polje poparta, minimalistične in konceptualne umetnosti.

Kustos retrospektive Didier Ottinger je povedal, da je bil Magritte prepričan, da lahko z umetnostjo najbolje izrazi svoje filozofske ideje. Na ogled bo okoli 100 del, ki ponazarjajo njegov pristop k umetnosti. "Moje slike so vidne podobe, ki ne zakrijejo ničesar; vzbudijo skrivnostnost, in - zares - ko kdo vidi kakšno izmed mojih slik, se vpraša preprosto vprašanje: "Kaj to pomeni?" To ne pomeni ničesar, ker tudi skrivnostnost ne pomeni ničesar, je neznana," so še besede Magritta o svojem ustvarjanju.

Dopisovanje umetnika in filozofa
Kustos Ottinger se je pri pripravi postavitve opiral tudi na korespondenco med Magrittom in francoskim literarnim kritikom in filozofom Michelom Foucaultom (1926-1984), na podlagi katere je leta 1973 po umetnikovi smrti nastal tudi Foucaultov esej To ni pipa, v katerem razpravlja o slavni sliki in njenem paradoksu. Njuna pisma so prav tako del retrospektive, ki bo na ogled do 23. januarja.

Sprva predmet kritik, nato prostor obleganja
S to retrospektivo bo torej Center Pompidou stopil v 40. sezono, saj je konstrukcija iz jekla, s steklenimi fasadami in pisanimi cevmi svoja vrata odprla 31. januarja 1977. Ta avantgardna arhitektura, pod katero so se podpisali Renzo Piano, Richard Rogers in Gianfranco Franchini, je bila v času odprtja deležna številnih kritik, danes pa je ena največjih znamenitosti francoske prestolnice.