Brejc je pri fotografskem portretu oblikoval samosvoj pristop tako v obravnavi portretirancev kot v vizualni izvedbi. Razstavo spremlja zloženka z besedilom Aleša Vaupotiča.

Avtor se zavzema za zavesten in odločen odmik od ustaljenih vzorcev t. i. umetniške fotografije: fotografijo obravnava kot zapleteno vizualno polje, kot kontekstualno in konotativno uganko, s čimer mediju vrača njegov osnovni pomen, je zapisala Nina Pirnat Spahič.

Tomo Brejc je med drugim dobil tudi prvo nagrado na natečaju revije Emzin leta 2000 za fotografijo iz ciklusa Pozni čas. Pri fotografskem portretu ima Brejc izoblikovan lasten pristop tako v sami obravnavi portretirancev kot tudi vizualni izvedbi fotografije, ki ji da lasten in nezgrešljiv pečat. Avtorjev sodobno zasnovan projekt vzpostavlja fotografijo kot enega najizrazitejših vizualnih medijev našega časa.