Boljši zgodovinski dokument kot razstava so morda grafiti, v katerih so svoje občutke in razumevanje dogajanja v družbi, ki jih obdaja, izrazili Berlinčani. Foto: RTV SLO
Boljši zgodovinski dokument kot razstava so morda grafiti, v katerih so svoje občutke in razumevanje dogajanja v družbi, ki jih obdaja, izrazili Berlinčani. Foto: RTV SLO
Alexandra Hildebrandt
Alexandra Hildebrandt je prepričana, da so njeni križi bolje izrazili grozote, ki so se dogajale na berlinskem zidu in ob njem, kot pa to uspeva novi razstavi. Foto: EPA
Berlinski zid
Tudi 17 let po porušenju berlinskega zidu berlinski mestni možje še vedno veliko časa namenjajo razpravi o nekdani meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Foto: EPA

Začasni zato, ker naj bi bil 'rok trajanja' razstave tri leta. Razstavo sestavlja 300 metrov betonske ograje, na katero je pritrjenih 175 slik, skic in komentarjev, ki dokumentirajo zgodovino enega najbolj prepoznavnih in najzloglasnejših objektov 20. stoletja. Plakati registrirajo prav vse pomembne datume v življenju zidu: njegovo gradnjo leta 1961, vdor ameriških in sovjetskih tankovskih divizij v območja, ki jim je bila odrejena ameriška ali sovjetska sodna oblast, usode 'žrtev' zidu, ki jih je ljudstvo naredilo za junake, in številne druge dogodke.



Pripoved o zidu, a kje so ljudje?
Bolj se Flierl ne bi mogel ušteti. Odprtje razstave so namreč po poročanju časopisa Der Spiegel pospremile demonstracije proti projektu, za katerega so Nemci odšteli 200.000 evrov. Demonstranti so izrazili prepričanje številnih Nemcev in še posebej Berlinčanov, ki so do razstave precej kritični. Postavitev je menda preveč neosebna, saj nanizana zgodovinska dejstva ne povedo nič o usodah ljudi, ki so na meji izgubili življenje. Demonstranti so se zato zavzeli za objekt, ki bi bil pravi poklon žrtvam zidu (tistim torej, ki so skušali s plezanjem prek zidu iz Nemške demokratične republike uiti v svobodni svet), in ne le poveličevanje svetovnega pomena postavitve in rušenja berlinskega zidu.

Križi so se morali umakniti
Razstava ni navdušila niti Alexandre Hildebrandt, direktorice muzeja berlinskega zidu. Hildebrandtova je lani na usodo žrtev opozorila s postavitvijo 1.065 lesenih križev. Ko se je začelo urejanje novega muzeja, so morali njeni križi stran. Alexandra Hildebrandt je o novi razstavi povedala: "Ta razstava iz desk je porog. Morala bi biti legitimacija odstranitve našega spomenika. A te fotografije in informacije ne bodo mogle nikoli nadomestiti spominskih križev."

Kot se po navadi zgodi po odprtju spornih objektov, se bodo verjetno tudi razprave o razstavi na nekdanjem mejnem prehodu Checkpoint Charlie verjetno počasi umirile. Vsaj za tri leta. Ob podrtju muzeja, ki so mu berlinski mestni možje zaradi načrtovane pozidave tega območja namenili le tri leta življenja, bo verjetno še kaj slišati o še enem projektu, ki skuša pozabi iztrgati dogodke, ki so Nemčijo pretresli v 20. stoletju.