Ob 400-letnici rojstva nizozemskega slikarja in grafika Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606-1669) so namreč v Berlinu pripravili pravi razstavni trojček. V državnih muzejih je zaživel t. i. Rembrandtov blok, ki naj bi, kot obljubljajo muzealci, umetnika slavil kot univerzalnega genija v slikarstvu, risbi in grafiki. V Slikarski galeriji Kulturforuma je najprej zaživela razstava, ki se osredotoča zlasti na Rembrandtovo ustvarjalno krizo po letu 1642 in njegovo neprestano iskanje novega sloga vse do začetka 50. let 17. stoletja.

Kot risar in grafik
Umetnikova dela bodo na treh razstavah v Gemäldegalerie na ogled od 5. novembra, obiskovalce pa privabljajo z naslovi: Rembrandt. Genij, ki išče (Rembrandt. Genie auf der Suche), Rembrandt. Risar (Rembrandt. Der Zeichner) in Rembrandt. Virtuoz grafike (Rembrandt. Ein Virtuose der Druckgraphik).

Nova spoznanja o iščočem geniju
Na razstavi Rembrandt. Genij, ki išče si je mogoče ogledati 80 slik, ki predstavljajo kakovosten izbor iz zbirke berlinske Gemäldegalerie ter izbor del iz zbirk z vsega sveta, od Los Angelesa, Sankt Peterburga, pa vse do Melbourna. Ob tem so se kustosi razstave osredotočili posebej na novejše raziskave Rembrandtovega opusa. Tako so na primer te pokazale, da doslej eno najbolj znanih in zgodnjemu Rembrandtu pripisanih umetnin - Mož z zlato čelado, ki jo hranijo v berlinski Slikarski galeriji, izhaja iz t. i. Rembrandtove šole.

Vpogled v Rembrandtov laboratorij
Z razstavo naj bi tako na novo osvetlili celoten Rembrandtov ustvarjalni slog in ob tem njegovo vlogo učitelja in pogonske sile cvetoče delavnice, ki je izdelovala kopije oziroma različice umetnikovih slik. Razstava naj bi obiskovalcu omogočila vpogled v "Rembrandtov laboratorij". Novo znanstveno ovrednotenje je doživela tudi zbirka Rembrandtovih risb berlinskega Bakroreškega kabineta. Danes je od prvotnih 126 risb le še 55 pripisanih temu velikemu nizozemskemu slikarju.

Rembrandt van Rijn je umrl leta 1669 v Amsterdamu skoraj neopaženo. Danes eden največjih umetnikov novega veka je za seboj pustil okrog 600 slik, 1.200 risb in 300 grafik, a ga je svet umetnosti pozabil in ga ponovno odkril šele sredi 19. stoletja.