Kiparska razstava Moč in nemoč japonskega umetnika Seidžija Kimota, ki si jo v Tržiču lahko ogledate od 17.00 dalje, se dotika eksistencialnih tem človeštva, človekove svobode in minljivosti.

Kipar in slikar Seidži Kimoto, ki že desetletja živi in ustvarja v Nemčiji, predstavlja ciklus kipov, s katerim se v kiparski govorici posveča nekdanjim koncentracijskim taboriščem. Odstira pogled na uničevalne dogodke in interpretira vsebine o vrednotah človečnosti in humanizma, pojasnjujejo v Tržiškem muzeju, ki organizira razstavo s podporo tržiške občine, slovenskega ministrstva za kulturo in ministrstva za kulturo Posarja v Nemčiji.

Poslanstvo ohranjanja spomina
Kot pravi direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, so njegovi kipi posvečeni žrtvam koncentracijskih taborišč v Evropi. Za posamezna izmed njih je izdelal kipe, ki skupaj sestavljajo razstavo Moč in nemoč. Ta že več let potuje po nekdanjih koncentracijskih taboriščih. Pred kratkim je izdelal tudi kipa za taborišče Ljubelj sever in Ljubelj jug, ki ju ob 71. obletnici osvoboditve taborišča gostijo v Tržiču.

Pobratenje v temnem poglavju zgodovine
Razstava Moč in nemoč je lani gostovala tudi v nekdanjem koncentracijskem taborišču Natzweiler Struthof, ki je imelo svojo podružnico v mestu Ste-Marie-aux-Mines, ki je zaradi svoje zgodovinske podobnosti že 50 let pobrateno s Tržičem. V Tržiču bo razstava kipov, ki po besedah Babškove presenečajo s svojo izpovednostjo, močjo in presunljivostjo, na ogled v Paviljonu NOB do 9. julija.

"Razrezano" človeško telo
Za osrednji motiv je Kimoto izbral človeško figuro. Rjavo-rdeče lesene kipe iz kompaktne mase lesa v višini človeka in ploskve, ki v zahtevnem postopku žganja dobijo kovinski videz, s predimenzioniranimi in odrezanimi udi, izkrivljenimi gestami ter v nenaravnih držah, z okroglo ali elipsasto obliko glave v odsotnosti oči, ustnic, nosa, brade in obraznih potez izpovedujejo razčlovečeno govorico človeškega bitja.

Kimota, ki se je rodil leta 1937 v Osaki in je študiral notranjo opremo ter zen slikarstvo, so kot otroka zaznamovale grozote druge svetovne vojne. Njegovi kipi, ki jih ustvarja že leta, uprizarjajo razmerja med močjo in nemočjo, med nasiljem in žrtvami, med smrtjo in voljo do preživetja.