Skupino je leta 1985 ustanovila Kathe Kollwitz - ime, ki si ga je sposodila od nemške aktivistke in kiparke iz prve polovice 20. stoletja. Njen kolektiv dopolnjujejo še Frida Kahlo, Lee Krasner, Gertrude Stein in Eva Hesse; seveda so tudi to psevdonimi. Zdaj so se odločile, da je napočil čas, da prevetrijo tudi evropsko umetniško prizorišče. Novodobne feministke se bodo ta konec tedna v Londonu udeležile odprtja razstave sodobnih slikark, ki jo v imenu boja proti nasilju nad ženskami podpira organizacija Amnesty International.

Iz galerije Tate Modern so ob tej priložnosti sporočili tudi, da so kupili 30 del ameriškega kolektiva, ki jih bodo v svojo stalno zbirko vključili maja 2006.

Enakost med spoloma v umetnosti: Utopija
Nastanek Guerrilla Girls je pred dvajsetimi leti spodbudila pregledna razstava ključnih del sodobne umetnosti, ki jo je pripravil newyorški muzej moderne umetnosti. Med 169 predstavljenimi umetniki je bilo le 13 žensk. Kollowitzewa je z nekaj prijateljicami pred muzejem pripravila demonstracije, ki pa obiskovalcev, ki so slepo zaupali presoji muzeja, od obiska niso odvrnile. Zato so protestnice po vsem New Yorku razobesile sezname galerij, ki so razstavljale samo ali predvsem dela moških umetnikov, in pa, kar je bilo še bolj sporno, imena umetnikov, ki so razstavljali v teh galerijah. Tisti, na katere so pokazale s prstom, so bili ogorčeni, in afera je odmevala še dolgo časa. Skupini se je obetal medijski linč, zato so se odločile za drzen ukrep: skrile so se za velike maske goril, za katerimi svojo anonimnost branijo še danes.

So se z leti omehčale?
Kollowitzeva priznava, da ni navajena, da njihovo delo ni deležno splošnega zgražanja in da so se kar naenkrat znašle znotraj sistema. Zaveda se, da obstaja nevarnost, da sodelovanje z insitucijo, kakršna je velik in priznan muzej, ukroti njihovo revolucijo in jih skuša udomačiti.

Ženske v muzejih: Le na slikah
Umetnostne gverilke ugotavljajo, da se je seksizem v svetu umetnosti omilil - a le na prvi pogled. Pred desetimi leti so na primer sprožile obširno akcijo, s katero so s plakatov spraševale: Morajo biti ženske gole, da pridejo v Met (Metropolitanski muzej umetnosti)? Ogorčene so bile namreč nad tem, da je na oddelku za moderno umetnost le 5 odstotkov del nastalo v ateljejih žensk, po drugi pa je bilo na 85 odstotkih aktov upodobljeno žensko telo. Lansko leto so štetje ponovile in prišle do podobnih sklepov: številki sta zdaj 3 oziroma 83 odstotkov.

V filmskem svetu ni nič bolje
Nasledji na seznamu gverilk je Hollywood: v času odštevanja do podelitve oskarjev bodo na Sunset Boulevardu namestile ogromne panoje in z njimi opozarjale, da je med režiserji le 4 odstotke žensk in da 93 odstotkov nagrad za scenarije dobijo moški.