Seveda šele takrat, ko je ne bo več potreboval ... Ozadje zgodbe je naslednje: v muzeju univerze v Oxfordu imajo že dalj časa v okviru razstave o južnoameriških domorodcih na ogled tudi vitrino, naslovljeno "Ravnanje z mrtvimi sovražniki". Pod tem naslovom se skriva deset posušenih človeških glav, ki ponazarjajo, kakšne trofeje so shranjevali Indijanci zgornjega porečja Amazonke. V zadnjem času se vse več akademikov zavzema, da bi človeške ostanke iz vseh muzejev poslali nazaj v domovine, kjer bi jih lahko dostojno pokopali. Takšne in podobne razstave naj bi bile po njihovem mnenju nespoštljive do civilizacij, ki jih skušajo predstaviti.

Zabava za vso družino
No, oxfordski umetnik ima načrt, kako zapolniti praznino v vitrini muzeja: muzeju je ponudil, da jim lahko v oporoki zapusti svojo glavo; da z njo ne bo nepotrebnega dela, lahko v oporoko vključi tudi navodila, kako jo preparirati, shraniti in negovati, ter da na stran tudi dovolj denarja. Takšen eksponat bi bil po njegovem mnenju "primeren za vso družino" - s to opombo, da bi naslov morda lahko spremenili v "Ravnanje z mrtvimi dobrotniki".

Hvala, ampak ne, hvala
Čeprav Dewan poudarja, da s svojim predlogom misli resno, je muzej njegovo ponudbo že zavrnil, češ da ne morejo ustreči tako nenavadni zahtevi, "ne glede na to, kakšen razlog se skriva za njo". So pa dodali, da bi bili bolj veseli obiska še živega gospoda Dewana.

Sarkazem v najčistejši obliki?
Dewan je z groteskno akcijo seveda hotel izraziti svoje nestrinjanje z vrnitvijo glav v Južno Ameriko - obenem pa se mu zdi muzej idealen prostor za poslednji počitek. "Muzej Pitt Rivers je zame navdihujoč in svet kraj. Ker so tako etično tankočutna inštitucija, ki v obzir jemlje verovanja vseh plemen, pa naj bodo še tako obskurna, prepričan sem, da bodo spoštovali tudi mojo vero."

Ana Jurc