V umetniških krogih se že vrsto let krešejo mnenja okrog dela bratov Chapman: gre za umetnost, vandalizem ali pretanjeno kritiko koncepta avtorstva? Prvič sta javnost razburila že leta 2003, ko sta pod naslovom The Rape Of Creativity (Posilstvo kreativnosti) “popravila” 80 skic iz slovite serije Vojne grozote španskega slikarja Francisca de Goye. Glave vseh žrtev na izvirnikih sta namreč zamenjala z glavami klovnov in psičkov.

Nova razstava Like A Dog Returns To Its Vomit (Kot se pes vrne k lastnemu bruhanju) nadaljuje očitno nagnjenje umetniške dvojice k preobražanju Goyevih slik. Tokrat sta si sposodila serijo Los Caprichos in izvirne figure prekrila s celo paleto demoničnih žab, kozlov in šimpanzov. Slike so nato razpostavljene tako, da tvorijo figure psov, ki bruhajo.

Goyo nadvse spoštujeta
Goyeva serija risb Los Caprichos iz leta 1799 je bila ob nastanku drzna, satirična kritika stanja družbe pod trdo roko absolutistične monarhije. Teme socialnih krivic in verskega svetohlinstva v višjih slojih je obravnavala na tako protiklerikalen in nepatriotski način, da luči sveta ni ugledala vse do leta 1863.

Chapmanova svoje delo vidita kot “sodelovanje” z Goyevo umetniško vizijo: “Ni mogoče ustvarjati umetnosti, ne da bi se pri tem opirali na milijone že obstoječih del; midva se od drugih razlikujeva le po tem, da to priznava."

S cinizmom nad kritike
Dinos na kritike, da je njuno početje vandalizem, cinično odvrača, da stvari ne moreš oskruniti, če ji s svojim početjem dvigneš ceno. Ni sicer hotel izdati, koliko sta plačala za reprodukcije Goyevih slik, ki sta jih nato “dodelala”, a cena gotovo ni dosegla 13.500 funtov. Toliko jima prinese vsaka prodana stvaritev v londonski galeriji White Cube.