V železni dobi je pri nas cvetelo klesanje motivov iz vsakdanjega življenja v pločevino. Foto:
V železni dobi je pri nas cvetelo klesanje motivov iz vsakdanjega življenja v pločevino. Foto:
Umetniška središča železne dobe so bila v Zasavju in na Dolenjskem.
Situlsko umetnost so k nam prinesli sredozemski morjeplovci.

Razstavi Podobe življenja in mita - ogledate si jo lahko v Narodnem muzeju - in Zgodbe situle iz Vač - poteka na Ljubljanskem gradu -, predstavljata umetnost oblikovanja bronaste pločevine, ki je pri nas cvetela med 7. in 4. stoletjem pred našim štetjem.



Umetniško središče v Zasavju
Sam izraz situlska umetnost je sicer varljiv, saj nikakor ne označuje zgolj oblikovanja situl, ampak zajema umetniško obdelavo prav vseh železnih predmetov in površin. Ta umetniška oblika je cvetela med 7. in 4. stoletjem pred našim ptetjem, v Sloveniji pa so jo gojili predvsem v Zasavju in na Dolenjskem.

Sredozemski vplivi
Umetnosti kovanja železa so se prebivalci slovenskih ozemelj priučili od sredozemskih ljudstev, ki so na svojih plovbah pogosto zašla do skrajnih severnih obal Jadranskega morja. Poudariti pa velja, da so naši predhodniki umetnost sredozemskih narodov nadgradili in so se lahko pohvalili s povsem svojim ustvarjalnim izrazom.

Najlepši primer situlske umetnosti je seveda znamenita Situla iz Vač, ki so jo arheologi okitili tudi z nazivom najpomembnejšega prazgodovinskega umetniškega izdelka slovenskih pokrajin.