Na odprtju razstave je dinamiko med elementi s plesnim gibom predstavila Maša Horvat, nato pa se je pozornost obiskovalcev preusmerila k stvaritvam Metke Pepelnak. Umetnica želi v izhodišče svojega postaviti dejstvo, da je vse podvrženo zakonu minevanja in vračanja v krog naravnih procesov.

Svoje umetnine gradi izključno iz starih, že večkrat recikliranih papirjev. Zanje sta značilna t. i. živi rob in neenakomerna razporeditev posameznih delcev v strukturi papirne mase, kar daje vsakemu izdelku unikatno izpoved v smislu teksture. Pogosto papirni masi dodaja različne dodatke organskega in anorganskega izvora, kar tudi vpliva na barvo in strukturo papirja.

Večinoma gre za mešano tehniko - kombinacijo grafike, kolaža, asemblaža, enkavstike in ročne poslikave. Barvni svet Pepelnakova gradi na zemeljskih barvah in nanosih kovin (pozlate in bakra), ki ponazarjajo tudi v oblikovnih rešitvah štiri elemente in alkemijo med njimi.

Sožitje štirih
Element vode nam avtorica predstavi v obliki triptihov, kjer z različno naglašenimi gostotami tekstur v slepem tisku ustvarja gibanje. Premišljena kombinacija komplementarnega kontrasta med modro barvo in bakrom ustvari dodatni estetski učinek.

Ogenj lahko začutimo v zlato-rumenih krožnih oblikah, ki delujejo arhetipsko. Nehote spominjajo na stare kulture - na primer Azteke, Maje in Kelte - ki so gojile kult čaščenja sonca. Duh keltskega nagovarja tudi prek spiral - arhaične prispodobe indoevropejskega pojmovanja časa in zgodovine. "Zavistni čas, ki vse pogoltneš …" je razmišljal že Leonardo.

Preplet vrvic, v katere so vpeta likovna razmišljanja Metke Pepelnak, spominjajo na sito, s katerim začenja svoja likovna snovanja. Med njimi se prepleta zrak, element, ki ga dihamo v cikličnem ritmu življenja.

Na nežnih krilih papirja
"Na krhkih nosilcih ročno izdelanih papirjev, katere vidno najeda zob časa, in prek arhetipskih simbolov nas umetnica opozarja na prehajanja oblik in energij iz ene v drugo, ki smo mu priča tako v naravi kot v notranjem svetu vsakega posameznika," je v spremnem besedilu k razstavi zapisala likovna kitičarka Petra Vencelj.