Razstava ima za izhodišče razmislek o statusu dokumenta v umetnosti in kriminalistiki ter njegovi vlogi pri iskanju resnice. Eksponati izvirajo iz gradiva zbirke Muzeja organov za notranje zadeve in se nanašajo na konkreten sodni primer, vendar pa bodo razstavljeni tako, da bodo obrnjeni narobe.

Vsaka resnica je nepopolna
Postavitev opozarja na razlike v ideji resnice in predstavlja njeno kompleksnost ter nepopolnost. V predstavitvi razstave so zapisali: "Koncept resnice je temelj sodnega procesa in torej eden temeljnih vidikov ureditve družbe, zato je nujno potreben sistem, ki natančno definira njegove kriterije. In če so materiali obrnjeni in ne sporočajo nobene konkretne podrobnosti o primeru in procesu, potem kažejo samo najbolj splošne kategorije, v katere sodijo, in s tem govorijo prav o sistemu, s katerim je definirana resnica."