Del razstave so tudi pejsaži, ki so načrtno prikazovali skrbno izbrane trenutke iz Titove zgodnje biografije in tako sodelovali pri grajenju kulta njegove osebnosti. Nosijo jasno politično propagandno vlogo kot podoba nove družbe in zgodovinsko potrdilo nove Jugoslavije.
Številna dela je Josip Broz - Tito kupoval, številna je dobil v dar. Zbirko hrani Muzej zgodovine Jugoslavije in je po eni strani kazalec Titovega okusa, hkrati pa tudi močna podoba ideologije, ki je puščala sledi tako pri izboru del za zbirko kot nastanku nekaterih del.

Simbolična geografija Titove oblasti
Pejsaži imajo jasno politično namero, da skozi prikazovanje idealizirane stvarnosti vizualno argumentirajo legitimnost novega družbenega sistema, je pojasnila kustosinja razstave Ana Panić iz Muzeja zgodovine Jugoslavije. S številnimi prikazi glavnih mest in predmestij, ki se bodo v prihodnjih akcijah šele razvijala, idiličnimi prikazi zgodovinskih mest, naravnih lepot in velikih industrijskih ureditev kažejo na simbolično geografijo Titove oblasti.
Mit Josipa Broza - Tita se je konstruiral tudi z maketami hiš, v katerih je Tito v različnih obdobjih živel, med drugim z maketo rodne hiše v Kumrovcu in maketo planinske koče na Zlatiboru, kjer je bival leta 1941. Makete so izdelali amaterji.
45 slik in 10 grafik iz Titove zbirke bo po razstavi v Galeriji Matice srbske v Novem Sadu na ogled v beograjskem Muzeju zgodovine Jugoslavije oziroma muzejskem objektu Muzej 25. maj.
Od Groharja do Jasmine Cibic
Prikazana dela iz zbirke Josipa Broza - Tita predstavljajo osem desetletij umetnosti, od Pomladi Ivana Groharja iz leta 1903 do zadnjih podarjenih slik Pedje Milosavljevića in Vasilija Jordana. Na ogled so tudi upodobitve Titovega rojstnega kraja največjih jugoslovanskih umetnikov, kot so Stojan Aralica, Josip Generalić in Vilim Svečnjak.
V sklopu razstave bosta na ogled tudi videodeli Jasmine Cibic Plodovi naše zemlje in Uokvirjanje prostora, ki sta nastali v okviru projekta Za našo ekonomijo in kulturo za 55. beneški bienale leta 2012 in 2013. Deli napeljujeta na novo branje pejsažev in kažeta, kako figurativne podobe prenašajo številna sporočila, ki so skrita za neposredno podobo slike. Prav zaradi takšnega sporočila so jih vključili na razstavo, saj želijo opozoriti na skrite pomene, tiste, ki lahko postanejo plen mitskega govora in umetniški vrednosti posamezne slike dodajajo vrednost simbola.