V koprski galeriji Loža so odprli razstavo Penkovih risb, ki so nastale v obdobju, ko je bil umetnik zaprt v tržaškem zaporu Coroneo. Risba je sled, ki jo slikar ohrani na papirju, in je določena, končana in edina, ker ne dopušča popravkov. Z njo ni mogoče varati očesa. Risba nič ne vsiljuje, sugerira, prenaša ali pooblašča. Nikoli ni posredovalna in abstraktna, ampak spontana in čutna, kot dotik, kot zrak, ki se ujame vanjo, je v spremnem katalogu zapisal kustos razstave Andrej Medved.

Risba edina zmore uveljaviti zavest ter skušnjo v likovnem jeziku, ker je izvorno stilska. Je prvinska meja med realnim in abstraktnim, med racionalnim ter tistim, kar je skrito v podzavest. Pri risbi se umetnik obrača vase in išče izgubljeno integralnost, zato v njej najde avtorstvo, posebnost in moč enkratnega posega, še piše Medved.

Penko se je rodil 1974 v Kopru in se po končani osnovni vpisal na Srednjo pomorsko šolo, ker ga Srednja šola za oblikovanje ni zanimala. Leta 1996 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo, a ni nikoli diplomiral. Med študijem so nanj vplivali avtorji kot Caro, Schiele, Manzu, Gonzalez in drugi.