Poleg kranjskih so ohranjeni tudi vsi originalni privilegiji za plemstvo v nekdaj goriški deželici na Dolenjskem in v Beli kraijini, t. i. Grofiji Marki in Metliki. Slabše pa je stanje ohranjenih privilegijev za Istro, saj datiramo najstarejši ohranjeni original šele v leto 1520, gre pa za potrditev cesarja Karla V. Na fotografiji je listina s katero je avstrijski nadvojvoda Ferdinand II. (1595–1637) na prošnjo deželnih stanov vojvodine Kranjske, Slovenske marke, Metlike, Istre in Krasa potrdil listino cesarja Rudolfa II. iz leta 1593. Foto: ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 1878
Poleg kranjskih so ohranjeni tudi vsi originalni privilegiji za plemstvo v nekdaj goriški deželici na Dolenjskem in v Beli kraijini, t. i. Grofiji Marki in Metliki. Slabše pa je stanje ohranjenih privilegijev za Istro, saj datiramo najstarejši ohranjeni original šele v leto 1520, gre pa za potrditev cesarja Karla V. Na fotografiji je listina s katero je avstrijski nadvojvoda Ferdinand II. (1595–1637) na prošnjo deželnih stanov vojvodine Kranjske, Slovenske marke, Metlike, Istre in Krasa potrdil listino cesarja Rudolfa II. iz leta 1593. Foto: ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 1878
Andrej Nared o deželnih privilegijih

Z izjemo ene same listine so se do danes v izvirniku uspele ohraniti vse privilegijske listine za ožjo Kranjsko, do 4. maja pa si lahko privilegije, ki jih je nekoč imelo kranjsko plemstvo oziroma kasnejši deželni stanovi, ogledate na razstavi v Narodni galeriji (Galerija Narodni dom) in na Ljubljanskem gradu.

Na razstavi Kranjski deželni privilegij 1338–1736, ki jih je Arhiv Republike Slovenije pripravil v okviru predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije, so na ogled originalne pergamentne listine deželnih knezov, s katerimi so deželnemu plemstvu in pozneje deželnim stanovom na Kranjskem, v (Slovenski) Marki in Metliki ter v Istri potrjevali njihove pravice in privilegije.

Kaj so deželni privilegiji?
Deželni privilegij, imenovan tudi deželni ročin, je listina, s katero je deželni knez plemstvu in pozneje stanovom poklonil oziroma potrdil zbir privilegijev, ki so sestavljali stanovsko ustavo. Pri poklonu se je deželni knez vsakokrat zavezal k spoštovanju teh privilegijev, nato pa jih potrdil tudi v pisni obliki.

Če želite izvedeti več o kranjskih deželnih privilegijih in sami razstavi, prisluhnite besedam avtorja Andreja Nareda v priloženem videoposnetku.

Del razstave, katere avtorja sta Andrej Nared in Jure Volčjak, za njeno oblikovanje pa je poskrbel Dane Petek, bo do 29. aprila na ogled v Peterokrakem stolpu Ljubljanskega gradu. Tam so na sedmih obsežnejših panojih na ogled vsebinsko pomembnejše in vizualno zanimivejše listine (reprodukcije), s pomočjo priloženega besedila pa je tudi lažje uvrstiti v časovni in prostorski kontekst. Razstavo spremlja katalog, katerega prvi del sestavlja predstavitev Kranjske in njenih deželnih stanov ter privilegijev v obravnavanem obdobju, drugi del pa nudi fotografije in prevod posameznih privilegijev.
M. K.








Andrej Nared o deželnih privilegijih
Razstava se začne z letnico 1338, ki je datacija najstarejšega kranjskega privilegija (na fotografiji), s katerim je avstrijski vojvoda in kranjski gospod Albreht II. (1330–1358) potrdil deželskim gospodom, vitezom in oprodam dežele Kranjske njihove stare pravice ter jim podelil nekatere nove. Foto: RS, AS 1063, Zbirka listin, št. 5793
Deželni knez je na podelitvi obljubil spoštovanje deželnega prava in podeljenih privilegijev, ob tem pa so deželno plemstvo oziroma poznejši deželni stanovi prisegli, da mu bodo pri tem svetovali in pomagali. Svojo obljubo je knez od začetka 15. stoletja podkrepil še s pisno potrditvijo plemiških (stanovskih) privilegijev. Tako se deželni privilegiji, ki so jih vladarji vedno znova potrjevali, postali nekakšna kranjska deželna ustava. Na fotografiji je portret cesarja Maksimilijana I., čigar oljni portret je tudi del razstave. Foto: NMS, inv. št. G-4681
Rimski cesar in avstrijski nadvojvoda Friderik III./V. (1435–1493) je s tem dokumentom izboljšal kranjski deželni grb, tako da je orel dobil namesto srebrnega pasu zlatega in pa cesarsko krono. Friderik je to storil iz hvaležnosti, ker so mu kranjski plemiči v sporu z nadvojvodo Albrehtom VI. in obleganjem na Dunaju med prvimi prišli na pomoč. Foto: ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 716
Razstava je obogatena tudi z nekaterimi drugimi pomembnimi pričevalci o zgodovini dežele kranjske. Med drugim je na ogled tudi prestol, na katerem je leta 1564 nadvojvoda Karel II. sprejel dedno poklonitev kranjskih stanov. Foto: MMC RTV SLO/M. K.
Dokumente v vitrinah spremljajo razstavni panoji, ki dajejo razstavnim predmetom vsebinski kontekst. Hkrati listine geografsko opredeljujejo, jih povezujejo z njihovimi izdajatelji in ponazorijo strukturo kranjskih deželnih privilegijev. Foto: MMC RTV SLO/M. K.
Razstava se konča z letom 1736, ko je rimsko-nemški cesar in avstrijski nadvojvoda Karel VI. (1711–1740) na prošnjo deželnih stanov vojvodine Kranjske, Slovenske marke, Metlike, Istre in Krasa potrdil listino cesarja Leopolda I. iz leta 1660. Foto: ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 2887