Ali pa morda ravno razstava, ki arhitekturo predstavlja skupaj z gospodarskimi in družbenimi procesi, izkazuje vpetost arhitekture v družbo in s tem potrjuje njeno zmožnost pri oblikovanju načina življenja?

To bo verjetno jasno že nekaj dni po začetku letošnjega beneškega arhitekturnega bienala, katerega programska zasnova je po besedah Tomaža Brateta, komisarja slovenske predstavitve na bienalu, najbolj temeljita doslej. Bienale z naslovom Cities, Architecture and Society, na čelu katerega stoji britanski arhitekt in urbanist Richard Burdett, namreč temelji na raziskovanju mest prihodnosti in problematike megalopolisov ter tako povezuje spraševanje o razvoju gospodarstva, družbe in arhitekture. Ta je v kontekstu razvoja mest prihodnosti morda celo šele na tretjem mestu.

Nič več založb lepih maket
Če sta bila še zadnja dva bienala po besedah Boštjana Vuge ''izložba lepih maket in lepih projektov',' je letošnja razstava veliko bolj problemsko zastavljena, saj razčlenjuje procese v urbanizmu in arhitekturi, ki pogosto nastajajo sami po sebi in jih v številnih mestih po svetu ne zmorejo obvladovati. Ti procesi niso obšli niti Slovenije. Njihovo izražanje pa je zaradi svojevrstne slovenske urbane situacije, v kateri ni prisotnih megamest z večmilijonskim prebivalstvom, drugačno kot v delih sveta z najvišjo koncentracijo mestnega prebivalstva. Zato urbanističnega razvoja Slovenije tudi ne moremo utemeljevati s tujimi modeli, ampak ga moramo najti sami.

Enega – poimenovali so ga Formula Nova Ljubljana – so v desetih letih svojega delovanja oblikovali v biroju Sadar Vuga Arhitekti. Od 8. septembra od 19.00 bodo v galeriji A + A v okviru beneškega arhitekturnega bienala Slovenijo predstavljali z razstavo Formula Nova Ljubljana. O slovenski postavitvi v Benetkah je Boštjan Vuga dejal: ''Naslov razstave je Formula Nova Ljubljana, kar na nek način označuje delovanje našega biroja tako v Ljubljani kot tudi izven nje. Gre za razmislek o tem, kako se lahko Ljubljana kot srednje veliko evropsko mesto razvija v prihodnosti. Ta razmislek je tako koncipiran, da ga je mogoče aplicirati tudi na druga podobno velika oziroma podobno zasnovana evropska mesta.''

Ljubljana, ki bi lahko nekoč zares nastala
Obisk galerije A + A nam bo pomagal, zamisliti si podobo Ljubljane, kakršna bi lahko postala v primeru razvoja po smernicah, ki jih je začrtal biro Sadar Vuga Arhitekti. 150 slik, ki bodo prikazovale 26 projektov, pri načrtovanju katerih so Sadar Vuga Arhitekti uporabili 17 formul oziroma novih pristopov v arhitekturi, bo tvorilo navidezno novo panoramo mesta, ki pa bi prav lahko postala resničnost. Tomaž Brate dodaja, da gre za predstavitev objektov, ki ''imajo moč generiranja nove urbane ikonografije''. Slike bodo dopolnili še modeli, besedila in označbe formul, ki so bile uporabljene v posameznem načrtu.

Temelj dela biroja Sadar Vuga Arhitekti in torej tudi tokratne razstave je torej prav razvoj tako imenovanih formul oziroma konceptualnih razsežnosti projektov. Formule so pravzaprav izvirni koncepti, s pomočjo katerih arhitektura vzpostavlja komunikacijo z uporabnikom. Koncepti, kot so vertikalne avle, kinematične in ornamentalne strukture, sekvenčne lupine in menjajoče se površine, pomagajo ustvarjati določeno ozračje in tako prispevajo h kreiranju novih arhitekturnih ikon. Zato je Tomaž Brate zapisal: ''Formula Sadar Vuga Arhitektov niso arhitekturni recepti, so komunikacijsko orodje, ki povezuje sliko in tekst.'' Lahko bi torej rekli, da gre za uporabo prijemov, ki arhitekturo približajo uporabniku in jo naredijo zanj zanimivo.

Slovenska predstavitev tudi v Giardinih
Sledi dela studia Sadar Vuga Arhitekti bo verjetno mogoče najti tudi na obeh osrednjih razstaviščih, v Giardinih, v katerih imajo svoje paviljone številne države, in v Corderie dell’Arsenale. V teh dveh okoljih naj bi letos postavili dva velika zaslona, na katerih bodo predvajani dveminutni predstavitveni filmi držav, ki nimajo paviljona v Giardinih; torej tudi predstavitveni film Formule Nove Ljubljane. Ta poteza sledi usmeritvi vodstva bienala, ki želi popularizirati tudi druge razstavne lokacije v Benetkah in tako bienale pravzaprav razširiti na celotno mesto, ki bi se tako med razstavo spremenilo v eno samo razstavišče.

Sovpadanje z izidom knjige
Slovensko razstavo sta sooblikovala tudi Ramon Prat in Albert Ferré iz španske založbe Actar, ki pripravlja monografijo Sadar Vuga Arhitekti, Formula Nova Ljubljana. Zaradi sodelovanja španskih založnikov v projektni skupini slovenske razstave bosta knjiga in razstava medsebojno povezani. Tudi zato so založba Actar in biro Sadar Vuga Arhitekti sklenili knjigo predstaviti na dan odprtja slovenskega paviljona. S pomočjo založbe Actar pa bo razstava po Benetkah odpotovala še v Barcelono, Milano in Bruselj, kjer ima založba svoja predstavništva in galerije, kot verjeten kraj razstave pa je Jurij Sadar omenil še berlinski center za arhitekturo.

Razmišljanje o mestih prihodnosti
Slovenski paviljon je le eden od številnih nacionalnih paviljonov, ki bodo tvorili letošnji beneški arhitekturni bienale. Koncept bienala z nacionalnimi paviljoni se je uveljavil po letu 1991, ko je bienale prevzel zasnovo likovnega bienala, ki je že prej uveljavljal zasnovo glavne razstave po izboru vsakokratnega direktorja in nacionalnih razstav, ki sledijo izbranemu programskemu vodilu. Letošnja glavna razstava v Giardinih bo na primeru nekaterih največjih mest na svetu predstavljala razmišljanja nekaterih vodilnih institucij na področju urbanizma in arhitekture o temi metamest.

Gre za opazovanje procesov in poskus napovedovanja novih, ki bodo zaznamovali razvoj tako imenovanih metamest. Ne popolnoma definirani izraz se nanaša na mesta z začetka 21. stoletja oziroma mesta prihodnosti, ki so pravzaprav sklopi več mest in ki kot mesta delujejo le še na papirju. Kot pravi Tomaž Brate, gre na tokratnem bienalu ''za razmišljanje o pojavu, kjer ne moremo več govoriti o urbanosti nekih struktur ampak o prehajanju v neke nove in drugačne stadije.''

P. B.