Tomma Abts se verjetno sprašuje, zakaj vendar domači likovni kritiki niso veseli njenega uspeha in le iščejo napake v njenih abstraktnih slikah, ki jih slika na standardnem formatu 48 krat 38 centimetrov. Foto: Reuters
Tomma Abts se verjetno sprašuje, zakaj vendar domači likovni kritiki niso veseli njenega uspeha in le iščejo napake v njenih abstraktnih slikah, ki jih slika na standardnem formatu 48 krat 38 centimetrov. Foto: Reuters
Tomma Abts: Lühr
Vplivni likovni kritik Niklas Maak meni, da slike Tomme Abts niso nič boljše od dolgočasnih tapet, ki so krasila domove prebivalcev nekdanje Nemške demokratične republike. Foto: Galerie Giti Nourbakhsch
Tomma Abts: Nomde
Podobno, ampak seveda bolje, so nekoč slikali konstruktivisti. Se ob izreku te primerjave Vasilij Kandinski vrti v grobu? Foto: Galerie Giti Nourbakhsch

Abtsova je 5. decembra postala prva ženska slikarka, ki je osvojil Turnerjevo nagrado, eno najbolj uglednih nagrad za sodobno umetnost. V njeni domovini pa za umetnico, ki se ji je uspelo prebiti med trenutno najbolj "vroče" vizualne umetnike, nimajo skoraj nobene dobre besede. V časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung je najbolj vpliven nemški kritik likovne umetnosti Niklas Maak zapisal, da dela Tomme Abts spominjajo na industrijske in neokusne vzhodnonemške tapete. Izraz vzhodnonemški se seveda nanaša na nekdanjo Nemško demokratično republiko, v kateri seveda ni bilo prostora za lepo oblikovano in estetu všečno stanovanjsko opremo.

Prekinitev kontinuitete kontroverze v umetnosti
V nadaljevanju se Maak sprašuje, kako je vendar mogoče, da je Turnerjeva nagrada pripadla medli abstraktni umetnosti, ko pa je vendar to priznanje skoraj vedno pripadlo poskusom, z umetnostjo razgaliti anomalije sodobnega časa in šokirati puritance. Lani je tako 25.000 funtov odebelilo bančni račun Simona Starlinga, ki je predstavil lopo, ki se spremeni v čoln in obratno, še leto prej pa je z likovno kritiko Busheve politike slavil Jeremy Deller. Za vedno pa se je v anala Turnerjeve nagrade, ki jo podeljujejo od leta 1984, zapisal Damien Hirst, ki so mu zajetno "plačo" podelili zato, ker je tako uspešno v formaldehidu konserviral kravo.

Dolgočasna rekapitulacija konstruktivizma
Tudi popolni laiki na področju likovne umetnosti lahko hitro zaznajo veliko razliko med deli zmagovalcev prejšnjih let in letošnjo nagrajenko. Platna Tomme Abts ne vzbujajo zgražanja ali nevarnega premetavanja občutljivih želodcev, takisto pa tudi ne spodbujajo globoke kontemplacije o družbeni nepravičnosti in po vsej verjetnosti črni prihodnosti za človeško civilizacijo. Po mnenju Niklasa Maaka pa umetnosti Tomme Abts ne manjka le sporočilnosti, ampak v njej ni zaznati niti izrazne izvirnosti. Kjer je britanski kritik Adrian Searle videl skromnost in obrnjenost v samega sebe, je Maak videl predvsem dolgočasje in neizvirnost. Platna Tomme Abts v najboljšem primeru spominjajo na dela konstruktivistov in neokonstruktivistov, a oni so delo opravili precej bolje.

Kritik Niklas Maak ni edini v Nemčiji, ki se sprašuje, zakaj je Turnerjeva nagrada pripadla ravno Tommi Abts. Abtsova je namreč v Nemčiji skoraj neznana. Do zdaj ni v domovini pripravila še prav nobene odmevnejše razstave, njena majhna abstraktna dela pa predstavlja galerija Giti Nourbakhsch v Berlinu.