Razstavljene so Klemenčičevi lutke, scenografije in dokumenti. Foto: Arhiv LGL
Razstavljene so Klemenčičevi lutke, scenografije in dokumenti. Foto: Arhiv LGL
Milan Klemenčič
Preden se je Milan Klemenčič, ki je bil po izobrazbi slikar, odločil za lutke, se je poleg tega, da je delal na sodniji, intenzivno posvečal krajinarstvu in portretistiki. V prvem je izostril občutek za prostor in svetlobo, ki mu je prišel prav pri oblikovanju že od samega začetka izjemno dognanih scenskih podob, pri portretu pa smisel za plastično oblikovanje fiziognomij drobnih protagonistov. Foto: Arhiv LGL
Lutke
Številnim lutkam Milana Klemenčiča so v zadnjem obdobju povrnili sijaj v restavratorski delavnici Lutkovnega gledališča Ljubljana. Foto: MMC RTV SLO

Na potujoči razstavi, ki sta jo pripravila Lutkovni muzej in Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL), so na ogled Klemenčičevi lutke, scenografije in dokumenti. Samo razstavo, ki bo na ogled do 11. junija, bodo pospremili lutkovne predstave, številna predavanja in strokovne delavnice, povezane z ohranjanjem lutkovne kulturne dediščine in pridobivanjem novega občinstva. LGL bo v Granadi med drugim dvakrat uprizoril Klemenčičevega Doktorja Fausta iz leta 1938.

Potujoča razstava je nastala v sklopu evropskega projekta All Strings Attached: The Pioneers of European Puppetry Behing the Scenes in je bila lanskega septembra na ogled v Ljubljani, novembra v Osijeku, iz Granade pa bo junija odpotovala v Italijo, kjer bo še zadnjič na ogled v bližnjem Čedadu.

Projekt, ki ga v okviru programa Ustvarjalna Evropa podpira Evropska komisija, je namenjen izpostavitvi nekaterih ključnih mejnikov v lutkovni zgodovini: Klemenčičevega miniaturnega gledališča, marionetnega gledališča Podrecce, ki je s svojim varietejskim in opernim programom pomembno vplival na evropsko lutkovno umetnost, ter del Lanza, ki v družbi skladatelja Manuela de Falla in pesnika Federica Garcie Lorce velja za utemeljitelja španskega lutkarstva.

Začetnik umetniškega lutkovnega gledališča pri nas
Milan Klemenčič
(1875-1957) se je nad lutkami navdušil že v otroških letih. Študiral je slikarstvo v Benetkah, Milanu in Münchnu, ob študiju pa redno zahajal v lutkovna gledališča. Na svojem domu v Šturjah pri Ajdovščini je leta 1910 uprizoril igro Mrtvec v rdečem plašču, ki je pomenila rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča. Velja za začetnika umetniškega lutkovnega gledališča, ki je v Slovenijo presadil italijansko in nemško tradicijo ter se posvečal predvsem marioneti beneškega modela.