Dušan Tršar se je v zgodovino slovenskega modernizma zapisal dvakrat, je o kiparju pred odprtjem postavitve dejal likovni kritik Aleksander Bassin. Enkrat kot predstavnik najbolj radikalnega modernizma, o čemer pričajo njegovi svetlobni objekti, in drugič z bronasto skulpturo, ki je oblikovana na poseben način. Bronasta skulptura je tako rekoč gnetena, pravi Bassin. Ta "gnetenost" je vidna tudi pri končnem izdelku, sicer pa Tršarjeve tanke in precizne skulpture organsko rastejo.

Razstava, ki bo do 20. avgusta na ogled v Galeriji Božidarja Jakca, je nastala v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota in ljubljanskim društvom likovnih umetnikov. Odprtja se je udeležil tudi minister za kulturo Tone Peršak.

50 kipov za 60 let
Razstava postavlja na ogled najpomembnejša dela iz umetnikovega več kot 60-letnega opusa. Nabor več kot 50 kiparskih del dopolnjujejo dela umetnikovega risarskega opusa, postavljena v dveh nadstropjih lani odprtega zahodnega galerijskega krila.
Razstava je kronološko zastavljena. Na ogled so vsa Tršarjeva obdobja in njegovo ustvarjanje v različnih gradivih. Spremlja jo obsežna monografija, za katero so besedila prispevali Aleksander Bassin, Irma Brodnjak, Goran Milovanović, Robert Inhof in Kristina Tina Simončič. Dela prihajajo iz različnih galerij. Poleg Moderne galerijo so jih posodili še Galerija Murska Sobota ter ljubljanska Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Tršarjevo retrospektivo bodo z določenimi prilagoditvami po zaprtju kostanjeviške razstave preselili še v Ljubljano in Mursko Soboto.

Po besedah direktorja Galerije Božidarja Jakca Gorana Milovanovića so se za Tršarjevo retrospektivo odločili prav zaradi dolgoletnega umetnikovega sodelovanja in povezanosti s kostanjeviško galerijo.

Dušan Tršar, rojen leta 1937 v Planini pri Postojni, je na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral leta 1963 in leta 1966 končal še kiparsko specialko. Poleg svobodnega umetniškega delovanja je deset let poučeval likovno vzgojo. Na akademiji je kot docent leta 1979 začel predavati kiparstvo in leta 1991 postal redni profesor. Za njim je niz samostojnih in skupinskih razstav. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel naziv kostanjeviški častni občan. Živi in še vedno ustvarja v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.