Odločeno je namreč, da bodo v Lizboni naslednje leto odprli muzej sodobne umetnosti, ki bo menda zasnovan po vzoru tovrstnih muzejev v Berlinu, Madridu in Parizu. Veliko zaslug za uresničevanje tega projekta gre portugalskemu poslovnežu Joseju Berardu, ki bo v muzeju razstavil svojo zares zajetno zbirko sodobne umetnosti. Dražbena hiša Christie's je vrednost te zbirke umetnosti 20. stoletja ocenila na okoli 316 milijoov evrov, od julija - z odprtjem bodo zaznamovali tudi portugalski prevzem predsedovanuju Evropski uniji - pa bo na ogled v kulturnem centru Belem.
Vsako leto za dva milijona evrov več "zabave"Programska zasnova muzeja Berard bo seveda mednarodna. Kljub temu pa v Lizboni poudarjajo, da bo muzej svojo prepoznavnost skušal zgraditi predvsem s predstavljanjem ustvarjalnosti domačih sodobnih umetnikov, kot so Maria Helena Vieira de Silva, Paula Rego, Julio Pomar in Joana Vasconcelos. Med velikimi umetniki svetovnega slovesa, ki bodo predstavljeni v muzeju v lizbonski četri Belem, najdemo tudi Francisa Bacona, Andyja Warhola in Pabla Picassa. Odprtje muzeja ne bo pomenilo tudi konca ukvarjanja z njegovo vsebino. S Portugalskega sporočajo, da bodo sodelavci muzeja vsako leto prejeli dva milijona evrov, ki jih bodo namenili za bogatenje zbirke. Po en milijon bosta prispevala država Portugalska in poslovnež Jose Berard.
Odločanje v rokah Jean-Francoisa Chougneta
V katere poslovne akcije bodo v muzeju usmerili denar, bo v veliki meri odločal Jean-Francois Chougnet, ki trenutno še opravlja delo direktorja pariškega Parca de la Vilette, kmalu pa bo prevzel vodenje lizbonskega muzeja sodobne umetnosti. O trenutni zbirki svojega bodočega matičnega muzeja je Jean-Francois Chougnet dejal: "Kolekcija Berardo je na visoki kakovostni ravni, podobna je zbirkam del moderne umetnosti, kakršne imata, denimo, muzej sodobne umetnosti v Strasbourgu na vzhodu Francije ali Valencia na vzhodu Španije, pa tudi muzej Reina Sofia v Madridu." Kot eno izmed svojih poslanstev sodelavci muzeja izpostavljajo tudi predstavljanje mladih in v svetu kljub že izkazanemu talentu še ne uveljavljenih domačih umetnikov.
Obogatitev mesta in zaostritev konkurence
Nov veliki muzej sodobne umetnosti bo dopolnil kulturno-umetniško in obenem seveda tudi turistično ponudbo portugalske prestolnice. Ustanova bo tudi "konkurent" nacionalnemu muzeju sodobne umetnosti oziroma muzeju Chiado, ki ponuja vpogled v portugalsko umetnost od začetka petdesetih pa do danes. Imena, ki jih predstavlja muzej Chiado, so v veliki meri ista kot tista, na katera kot na privlačnost svoje ponudbe stavijo tudi sodelavci prihodnjega muzeja sodobne umetnosti. Ključni osebi v muzeju Chiado predstavljene umetnosti petdesetih sta tako kipar Jorge Vieira in fotograf Fernando Lemos, v šestdesetih se je vse vrtelo okoli Marcelina Vespeire, Joaquima Rodriga, Lourdesa Castra, Renéja Berthola, Piresa Vieira in Joséja Escade, v naslednjem desteletju pa sta izstopala forografinja in slikarka Helena Almeida ter avtor domiselnih instalacij Alberto Carneiro.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje