Oglas
Prvi arhitekturni trienale v Lizboni pa je v precep vzel poseben pojav, ki se porodi v še tako dinamični mestni strukturi. Gre za tako imenovane urbane praznine, točke degradacije, neizkoriščenosti. Značaj urbanih praznin je izrazito bivalenten. Obenem so to področja zanemarjenosti, ki kazijo harmonično podobo mestnega tkiva; obenem pa so ravno te "zajede" tiste, ki nudijo velike možnosti za nadaljnji razvoj znotraj samega mesta - tudi mestnega jedra -, v katerem sicer običajno kronično manjka zazidljivih površin.
Iskanje rešitev za sanacijo LizboneOrganizatorji prve izvedbe lizbonskega arhitekturnega trienala tokrat izhajajo kar iz domače situacije. Kot gostitelji arhitektov, urbanistov, teoretikov urbane kulture in drugih, ki bodo razmišljali o urbanih prazninah, si obetajo nekaj rešitev, ki bi morda nudile tudi možnost za sanacijo lizbonskih urbanih praznin Parque Mayer, Feira Popular, Vale de Alcântara, Vale de Chelas, Matinha, Quimiparque in Siderurgia.
24 slovenskih projektov
Velika razstava v Portugalskem paviljonu, ki ga je zasnoval arhitekt Álvaro Siza Vieira zasnoval leta 1998, nudi več programov. Tu so velika portugalska predstavitev, predstavitve posameznih arhitektov in arhitekturnih birojev, razstava krajinske arhitekture in projekti arhitekturnih fakultet. Tu pa so tudi predstavitve gostujočih držav. Med njimi je tudi Slovenija. Do 31. julija bo v Lizboni na ogled 24 projektov, ki so jih po načrtih slovenskih arhitektov realizirali v zadnjih 8 letih in ki jih je izbrala arhitekturna galerija Dessa oziroma selektor Andrej Hrausky. Definiranje podobe slovenske postavitve je bilo v pristojnosti Vesne in Mateja Vozliča, arhitektov, ki sta letos prejela tudi nagrado Prešernovega sklada, katalog, ki spremlja slovensko razstavo, pa je oblikoval Miljenko Licul.
Presenetljiva slovenska arhitektura
Med slovenskimi projekti, predstavljenimi v Lizboni, so prenova fasade pivovarne Union (Aleš Prinčič), hiša Acman pri Žalcu (Nande Koprivnik), vzpenjača na Ljubljanski grad (Ravnikar, Kerin, Kregar), hotel Clejska koča (Krušec arhitektura), Gospodarska zbornica (Sadar Vuga Arhitekti), univerzitetni kompleks v Kopru (plusminus30 arhitekti). Poleg Slovenije v Lizboni svojo arhitekturo na ogled postavljajo še Čile, Francija, Irska, Japonska, Kanada, Kitajska, Mehika, Mozambik, Nemčija, Nizozemska in Španija. Države sta izbrala selektorja José Mateus in Luís Tavares Pereira, ki sta se za Slovenijo odločila zato, ker sta jo prepoznala kot državo, ki preseneča s svojo novo in vzpodbudno arhitekturno produkcijo.
Arhitektura, izvozno blago Portugalske
Da bo nova velika "arhitekturna predstava" ravno na Portugalskem, se ne gre čuditi. Arhitekturno snovanje je področje, ki mu na Portugalskem v zadnjih letih namenjajo veliko pozornosti in ga skušajo vzpostaviti kot eno od "prestižnih" disciplin, s katero se država predstavlja svetu. Tudi v tujini niso spregledali hitrega napredovanja portugalske arhitekture. Eden od glavnih motorjev tega napredka je bil in je še arhitekt Álvaro Siza Vieira, ki si je z elaboracijo svojega prepoznavnega sloga - označujejo ga tudi kot poetična izpeljava modernizma - prislužil tudi prestižno Pritzkerjevo nagrado. Drugi izvor "pogona" razvoja portugalske arhitekture pa je arhitekturna šola Escola do Porto, ki tudi v svetu slovi kot ena najboljših arhitekturnih fakultet.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje