Prazne besede so nekaj, kar vse prepogosto poslušamo in se jih sploh ne navadimo odstranjevati. Nasprotno, celo redno jih recikliramo. Vesela sem, da sem se jih za eno vrečo znebila, je zapisala darovalka polne vreče praznih obljub. Foto: RTV SLO
Prazne besede so nekaj, kar vse prepogosto poslušamo in se jih sploh ne navadimo odstranjevati. Nasprotno, celo redno jih recikliramo. Vesela sem, da sem se jih za eno vrečo znebila, je zapisala darovalka polne vreče praznih obljub. Foto: RTV SLO

Natančneje rečeno - prekinjena ljubezen, zaradi česar so se zgoraj omenjeni predmeti znašli v Muzeju prekinjenih ljubezni, ki sta ga v Mestnem muzeju Ljubljana v okviru festivala Mladi levi pripravila hrvaška umetnika Olinka Vištica in Dražen Grubišić. Prepričana sta namreč, da je po koncu ljubezenske zveze škoda uničevati predmete, ki spominjajo na preteklo ljubezen, zavedata pa se, da je nekaterim pogled nanje preveč boleč. Tako sta po Zagrebu in Splitu muzej odprla še v Ljubljani, predmete vanj pa lahko daruje vsak, ki si upa košček svojega srca pokazati tudi drugim.
Nekateri so pri tem zelo iskreni in povedo več o preteklem razmerju, medtem ko drugi ob predmetu zapišejo le dostikrat precej ironično opazko, zakaj predmet podarjajo muzeju. Vanj so v Ljubljani povsem enakovredno sprejeti artefakti, ki pričajo o ljubezni pred več desetletji, saj so ljubezenska pisma iz zbirke Mestnega muzeja, in tisti, katerih darovalci ljubezni še niso preboleli. Tako se je v zbirki znašla tudi "selitvena vrečka", katere lastnica se je šele nekaj dni pred odprtjem odločila dokončno posloviti od partnerja.

















Med bolj pretresljivimi zapisi je tale, ki govori o ljubezni, ki se je končala na najbolj tragičen način: s smrtjo. Foto: RTV SLO
Ljubezen ni končana, dokler živi vsaj eden izmed nekdanjih partnerjev, ki v sebi nosi spomin nanjo, zato Muzej prekinjenih, ne končanih ljubezni, pojasnjujeta njegova avtorja. Foto: RTV SLO
Vrtni palček je dober dokaz o tem, kako se po koncu ljubezni nekatere stvari razletijo. A kot prepeva tudi Predin - Še vedno so vsi koščki celi. Tudi razbitega vrtnega palčka je mogoče ponovno sestaviti, kaj šele kaj drugega ... Foto: RTV SLO
Nekateri predmeti v muzeju so dokaz o tem, kako lahko zaradi ljubezni stopimo na povsem drugačno, na primer poklicno življenjsko pot, kot bi jo brez partnerja. Foto: RTV SLO
V muzej so prispevali tudi darovalci, ki so trpeli zaradi homoseksualne ljubezni. Foto: RTV SLO
Zapisi o predmetih razkrivajo veliko o ljudeh, ki so predmet darovali, iz njih pa je mogoče kaj reči tudi o nacionalnem značaju, sta za enega izmed medijev dejala avtorja razstave, ki sta opazila, da se Slovenci pogosto zelo razpišejo, medtem ko so zapisi v Zagrebu kot haiku zgodbe s ciničnimi in ironičnimi sklepi. Foto: RTV SLO
O sorodnih dušah lahko priča tudi podoben okus za knjige pa čeprav iz otroštva. A samo to ni dovolj ... Foto: RTV SLO
Mestni muzej Ljubljana je v Muzej prekinjenih ljubezni prispeval zbirko razglednic z vročimi ali ljubečimi pozdravi. Foto: RTV SLO
Brez slabe vesti je mogoče prebirati tudi ljubezenska pisma iz njegove zbirke. Foto: RTV SLO
Muzej govori tudi o tehnologiji časa; namesto z dolgim pismom je zdaj mogoče ljubezensko razmerje končati v nekaj znakih. Foto: RTV SLO
Nekateri darovalci pa so v muzej poslali tudi dokaze o tem, kako je bila ljubezen lepa. Foto: RTV SLO
Darovani predmeti govorijo o duhu časa, v katerem so ljubimci živeli, obenem pa je njihova vrednost še večja zaradi njihove čustvene zgodovine, pravita avtorja razstave. Foto: RTV SLO
Čeprav je bil narejen v dobri veri, ljubezni niti koledar ni mogel pomagati. Foto: RTV SLO
Od odprtja prvega Muzeja prekinjenih ljubezni v Zagrebu zanje vlada veliko zanimanje po vsem svetu. O njem naj bi poročalo okoli 150 medijev, njegova slava pa se je tako razširila, da vanj predmete pošiljajo celo nekdanji zaljubljenci z Nove Zelandije, iz Južne Amerike in Južnoafriške republike. Foto: RTV SLO