Kot trdijo domnevni dediči slike, je bila ta nekoč del zbirke judovskega zbiralca in galerista Maxa Sterna, ki je bil pred pobegom iz Nemčije v času nacizma prisiljen likvidirati svojo galerijo. Razstavo Andreasa Achenbacha, pionirja nemške realistične šole, so v düsseldorfski Kunstpalast odprli 7. julija. Gre za projekt, ki ga je razstavišče pripravilo v sodelovanju z zasebnim muzejem L8A v Baden-Badnu, kjer je bila razstava na ogled lani.

Na razstavi so tudi dela, ki jih je za to priložnost posodil zasebni zbiralec Wolfgang Peiffer, ki je tudi trenutni lastnik sporno pridobljene slike Sicilijanska krajina iz leta 1861. Čeprav je bilo platno predstavljeno v sklopu promocijskega gradiva za razstavo v Düsseldorfu, je na sami postavitvi ni videti. Zato pa je bila na ogled v Baden-Badnu, kjer je bila po poročanju portala Art Newspaper tudi opažena.

Sliko so opazili v Baden-Badnu
Krajino je na Interpolov seznam pogrešanih slik in nemško bazo podatkov lostart.de prijavila fundacija Projekt za restitucijo umetnin Maxa Sterna, ki se ukvarja z iskanjem zbiralčevih izgubljenih del. Potem ko je preiskovalec opazil sliko, ko je bila razstavljena v Baden-Badnu, je v imenu skrbnikov Sternove dediščine urad za zahtevke, povezane s holokavstom v New Yorku (HCPO) septembra poskušal stopiti v stik s trenutnim lastnikom, vendar pa do zdaj še niso prejeli odgovora.

Trenutni lastnik: Prodaja slike ni bila sporna
Peiffer, ki je lastnik 300 Achenbachovih del, objavil pa je tudi knjigo o slikarjevem potovanju v Italijo, je sliko kupil na dražbi v Londonu leta 1999. Sam je prepričan, da je Stern sliko prodal v "popolnoma normalni galerijski transakciji". Njegov odvetnik Ludwig von Pufendorf trdi, da Peiffer nikoli ni prejel pisma HCPO-ja in da je stopil v stik s Sternovimi dediči, da bi jim dokazal, da prodaja slike ni bila sporna.

"Zagotavljam vam, da moj klient ne bo dovolil, da bi slika ostala na seznamu lostart.de, če bo treba, se bo za to obrnil na sodišče," je po navedbah portala zapisal Pufendorf. Stern je očetovo galerijo prevzel leta 1934, vendar pa po letu 1935 kot Jud ni smel več poslovati. Leta 1937 je bil prisiljen prodati dela prek dražbene hiše Lempertz. Kar se tiče sporne Achenbachove slike, arhivski podatki o prodaji kažejo, da jo je v letu, ko je bila galerija zaprta, prodal v zasebnem dogovoru.

Na lovu za 400 slikami
Leta 1938 je Stern prebegnil v London, pozneje pa se je ustalil v Kanadi, kjer je znova postavil na noge galerijsko dejavnost. Leta 1987 je umrl brez otrok, velik del svoje dediščine pa zapustil trem univerzam – dvema v Montrealu (Concordi in McGill) in hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Leta 2002 so se univerze povezale v fundaciji Projekt za restitucijo umetnin Maxa Sterna, v sklopu katerega so do zdaj nazaj pridobili 16 slik. Vsega skupaj jih iščejo kakšnih 400.

Kot so sporočili z univerze Concordia, so njihove raziskave pokazale, da je veliko število izgubljenih del, ki so bila Sternova last, v nemških zbirkah. To velja tudi za tri slike, ki jim jih je uspelo lani pridobiti nazaj in prihajajo od zbiralcev iz Düsseldorfa, Heidelberga in Hamburga.