Jožef Jakob Tominc, včasih poimenovan tudi Josip Tominc ali Giuseppe Tominz, se je rodil 6. julija 1790 v družini trgovca z železnino, posestnika Ivana Tominca in gospodinje Marjane Tominc. Velja za enega vidnejših bidermajerskih portretistov, proslavil pa se je s portreti, ki jih odlikuje psihološki realizem, zato velja za enega najboljših slovenskih portretistov.

Prvi slikarski pouk je dobil pri goriškem slikarju Karlu Kebru, v začetku 19. stoletja pa je odšel na šolanje v Rim. Pozneje je živel na Dunaju in občasno tudi v Ljubljani, pred selitvijo v Gorico in nato Gradišče pa je živel in ustvarjal tudi v Trstu.

Svoja dela, ki se uvrščajo v t. i. meščansko sliko, je ustvarjal v Gorici in Trstu, doma in na Hrvaškem pa je ustvarjal tudi sakralna dela. Pri upodabljanju religioznih motivov se je opiral na grafične predloge, stare italijanske mojstre ter nazarenske slikarje. Med številnimi sakralnimi deli so oltarne in druge slike za cerkve v Gorici, Prvačini, Ogleju, Kanalu ob Soči in na Gradišču.

Umrl je aprila 1866 v Gradišču nad Prvačino.

Na današnji slovesnosti je zbrane slavnostno nagovorila Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije v Ljubljani, v kateri je na ogled nekaj Tominčevih del, med njimi Portret grofice Auersperg iz leta 1821 in Rodbina Mosconovih iz leta 1829.