Oglas
V njej je zaenkrat pet državljanov, ki so članstvo dobili z izdajo stripov pod njenim okriljem. Kakšni izdelki nastajajo v njej, bodo prikazale razstave Marka Kocipra, Tomaža Lavriča, Mateja Lavrenčiča, Mateja Kocjana in pridruženega člana Andreja Štularja. Štularjevo in Kociprovo razstavo so v Pulju odprli v Galeriji MMC Luka in Mulu, Lavrič bo na vrsti 10., Kocjan in Lavrenčič pa 18. 4., ko bo ob odprtju tudi projekcija animiranih filmov sodelujočih avtorjev.
Inštalacije iz recikliranih predmetovAndrej Štular se v Pulju predstavlja na večmedijski razstavi, na kateri se lahko obiskovalci čudijo inštalacijam, ki jih sestavlja iz recikliranih najdenih predmetov. Z razlinimi likovnimi tehnikami jih umesti v družbeno kritičen kontekst, v katerem ga največkrta zanima vprašanje časa.
Avtonomne Kociprove risbe
Marko Kociper je eden najbolj znanih slovenskih striparjev, za katerega so značilni detajlna risba, dinamično kadriranje, satira in izreden smisel za humor. Pri ustvarjanju mu je uspelo preseči klasično narativno logiko stripa, ki ji je vtisnil postmoderni značaj, kar mu omogoča večjo avtonomijo risbe.
Stripe Tomaža Lavriča pa je mogoče prepoznati po filmskem kadriranju, s katerim pripoveduje dinamične zgodbe. Njegove stripe je mogoče brati v več tujih jezikih, pohvali pa se lahko tudi z nominacijo za nagrado Prešernovega sklada, ki si jo je prislužil s časopisnim stripom Diareja, in nekaj mednarodnimi nagradami.
Bi brez računalniških igric sploh ustvarjal?
Matej Lavrenčič ne bi mogle tako kot sedaj ustvajrati pred na primer 20 letimi, saj je v njegovih stripih jasno videti vplive računalniških igric. Tako je celo eden od njegovih stripov, The Prince of Golovec,računalniška igrica, prenešena v strip. Nagrade je prejemal za svoje delo na področju animiranih filmov: za Dušana je prejel priznanje za najboljši debitantski film na 2. Bienali slovesnke animacije, prav tako leta 2002 pa tudi priznanje za drugo mesto med animiranimi filmi na Festivalu neodvisnega filma in videa Slovenije.
O rojevanju stripa
Na razstavi v Pulju pa bodo lahko obiskovalci videli to, kako nastaja stripovski album. Zgodbo o rojevanju jim bo povedal prispevek Mateja Kocjana - Koca, ki je v razstavo vključil skice, oblikovanje karakterjev, razvoj in končni izdelek. Kako se je krepila kocova umetniška roka, pa so sicer lahko spremljali redni bralci Stripburgerja, v katerem objavlja ta avtor mlajše generacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje