Med mojstrovinami Giotta, osrednjega italijanskega slikarja 14. stoletja, se je mogoče sprehoditi v Narodni galeriji, kjer so odprli razstavo Giotto, Padova in kapela Scrovegnijev. Po lanskih mojstrovinah iz Siene bodo tako lahko obiskovalci galerije do 30. septembra spoznavali še padovansko umetnost trecenta.
Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji, z italijanskim veleposlaništvom in s padovanskimi Mestnimi muzeji, je razdeljena na dva dela. V veliki dvorani je postavljena maketa v merilu 1:3, drugi del razstave pa je posvečen šestim izvirnim delom Giottovih sodobnikov oziroma naslednikov v Padovi.
Odpiranje vrat renesanse
Po besedah avtorja postavitve Davideja Banzata, direktorja padovanskih Mestnih muzejev, je namen razstave predstavitev lepot trecenta v Padovi, katerega osrednja točka pa je prav gotovo Giottova poslikava v kapeli Scrovegnijev. Seveda pa freske, ki jih je florentinski umetnik poslikal med letoma 1302 in 1305, niso pomembne le za razvoj nadaljnje padovanske umetnosti, ampak je treba njihovo vrednost razumeti tudi v kontekstu celotne zgodovine umetnosti. Giottove poslikave predstavljajo prag v vse bolj »glasen« realizem, kar je nato čez dobro stoletje pripeljal do rojstva renesančne umetnosti.
Za celostno doživetje umetnine
Maketa, ki jo je izdelal arhitekt Gian Franco Martinoni, in je prelepljena s pomanjšanimi fotografijami fresk (za uspešno izvedbo projekta je bilo treba fotografirati več kot 600 kvadratnih metrov stenskih površin) obiskovalcu razstave omogoča, da stopi med stene kapele in se sprehodi od enega prizora do drugega, obdan z vsemi stranicami kapele pa lahko vsaj približno spozna, kako so stenske poslikave učinkovale na ljudi Giottovega in kasnejših stoletij.
Pod 800 zvezdami Giottovega oboka
Zagotovo se maketa ne more primerjati z občutkom, ki ga človek doživi, ko stoji v pravi kapeli, pa vendar ima takšna postavitev tudi prednost. Če so v pravi kapeli Scrovegnijev freske od obiskovalca zaradi višine precej odmaknjene, pa lahko pri maketi stoji neposredno pred Giottovimi protagonisti Marijine in Kristusove zgodbe ter množico figur Poslednje sodbe. Obiskovalec se lahko sprehodi tudi pod obokom, posutim z 800 zvezdami na značilni Giottovi modri podlagi.
Po besedah Mateje Breščak, kustosinje in vodje projekta v Narodni galeriji, s takšno domiselno predstavitvijo kapele po svetu širijo Giottovo umetnost in jo na ta način popularizirajo. "Prva maketa je bila natančen posnetek arhitekture in je bila zaprta, zato se je izkazala za nekoliko okorno, saj je v njo lahko stopilo le majhno število obiskovalcev. Pri drugi, novejši maketi pa sta severna in južna stranica razprti in s tem je omogočen obisk večjega števila obiskovalcev," še pojasnjuje Breščakova.
Giottovo izročilo se nadaljuje
Drugi del razstave ponuja na ogled dela, ki so po Banzatovih besedah pričevanje najpomembnejših osebnosti, ki so v tistem času delovale v Padovi. Vpliv Giottovega figurativnega izražanja je mogoče spremljati v fragmentih freske Križanja, ki je delo Mojstra prezbiterija kapele Scrovegnijev. Angel je delo Guarienta, ki je v Padovi dokumentiran med letoma 1338 in 1367. Na njegovi tabelni sliki opazimo eleganco, ki napoveduje značilnosti mednarodnega gotskega sloga.
Giusto Menaboui je zastopan z upodobitvijo Blaženega Antona Pellegrina. Tu je še Guarientov učenec Niccolo Semitecolo, ki kaže v razstavljenem prizoru sv. Boštjan tolaži Marka in Marcelijana, poznavanje Giottovih naukov, tega pa nadgrajuje z izjemno pripovednostjo. Elegantne poteze in barvno usklajeno visoko stilistično kakovost pa je mogoče občudovati na freski Marija z detetom slikarja Altichiera da Zevia.
Maja Kač
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje