V newyorškem Muzeju moderne umetnosti (Museum of Modern Art - Moma) raziskujejo nočne prizore velikega nizozemskega postimpresionista. Razstava, ki nosi naslov Van Gogh in barve noči, se osredotoča na samo tehniko, s katero je umetnik slikal danes slavne nočne prizore. Po številu razstavljenih del je postavitev precej bolj skromna kot tista na Dunaju. Na ogled je "le" 23 del, med temi pa gotovo eno Van Goghovih najbolj znanih oziroma kar najbolj znano delo Zvezdnata noč.

Od temačne palete na Nizozemskem do svetlih barv Provanse
V kronološkem pogledu se razstava začne z zgodnjimi deli iz časa okoli leta 1880, ko je van Gogh še živel na Nizozemskem. Pokrajine tistega časa so še precej ploskovite, zaznamujejo pa jih pridušene barve in temačno vzdušje. Šele po srečanju z impresionisti v Parizu se je umetnikova paleta razširila v bolj živahne in izrazitejše barve, ki jih je na platno nanašal s hitrejšimi, kratkimi in bolj dinamičnimi potezami.

Nočni prizor Terase kavarne na Place du Forum v Arlesu opisujejo v Momi kot sliko, s katero je umetnik premagal temo tako, da je postavil stojalo pod svetilke kavarne. Slikal je tudi ob reki, kjer so oddaljene luči ravno prav osvetlile okolico, da je lahko naslikal Zvezdnato noč nad Rono.

Že omenjena Zvezdnata noč je nastala v obdobju, ko je bil v psihiatrični bolnišnici, kjer je imel prepovedan izhod. Da je lažje s čopičem oživil z zvezdami razžarjeno nebo, si je tako pomagal s spominom na večere v Provansi. Slika sodi med van Goghova zadnja velika dela, ki so nastala tik preden je leta 1890 v starosti 37 let storil samomor.

S kakšno tehniko in kakšnimi potezami je slikar zajel učinke mesečine na svoja platna, bo v newyorški Momi mogoče občudovati do 5. januarja.

M. K.