V amsterdamskem muzeju Vincenta Van Gogha je na ogled prva večja razstava, ki se podrobneje ukvarja s slavnim postimpresionistom kot z upodabljavcem teme in noči. Razstava, ki nosi naslov Van Gogh in barve noči, se osredotoča na samo tehniko, s katero je umetnik slikal danes slavne nočne prizore. 32 del je bilo sprva na ogled v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (Museum of Modern Art - Moma), med razstavljenimi slikami pa je mogoče videti tudi eno Van Goghovih najbolj znanih oziroma kar najbolj znano delo Zvezdnata noč. Delo je v Amsterdamu, kjer bo razstava na prvič ponovno na ogled po letu 1990.

Od temačnosti Nizozemske do živahnih barv
V kronološkem pogledu se razstava začne z zgodnjimi deli iz časa okoli leta 1880, ko je van Gogh še živel na Nizozemskem. Pokrajine tistega časa so še precej ploskovite, zaznamujejo pa jih pridušene barve in temačno ozračje. Šele po srečanju z impresionisti v Parizu se je umetnikova paleta razširila v živahnejše in izrazitejše barve, ki jih je na platno nanašal s hitrejšimi, kratkimi in bolj dinamičnimi potezami.

Temo obrnil sebi v prid
Med pomembnejšimi razstavljenimi deli je tudi portret Eugena Bocha, ki ga sicer hranijo v pariškem muzeju d'Orsay in Nočni prizor Terase kavarne na Place du Forum v Arlesu, s katero je umetnik premagal temo tako, da je postavil stojalo pod svetilke kavarne. Slikal je tudi ob reki, kjer so oddaljene luči ravno prav osvetlile okolico, da je lahko naslikal Zvezdnato noč nad Rono.

Upodabljanje narave in človeka v noči, pri različnih nočnih svetlobah, je Van Gogh vedno znova dojemal kot izziv, je povedal Rüger, ki je pred to razstavo delal kot kustos za nizozemsko slikarstvo v londonski Narodni galeriji, in dodal, da so z razstavo želeli ponazoriti tudi umetnikovo izjavo, češ da se mu zdi noč večkrat bolj barvita kot pa dan.

Spomini na Provanso
Že omenjena Zvezdnata noč je nastala v obdobju, ko je bil v psihiatrični bolnišnici, kjer je imel prepovedan izhod. Da je lažje s čopičem oživil z zvezdami razžarjeno nebo, si je tako pomagal s spominom na večere v Provansi. Slika sodi med van Goghova zadnja velika dela, saj so nastala, tik preden je leta 1890 v starosti 37 let storil samomor.