Večer za ljubitelje likovne umetnosti

Razstave v prestolnici

8. november 2005 ob 12.52 • Zadnji poseg: 8. november 2005 ob 19.37 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Ljubljani so odprli več razstav. Med drugim se na njih predstavljajo Mira Narobe, Mitja Ficko in Almira Bremec.

Razstavo Mire Narobe o človeku in njegovi usodi ter dela, na katerih so upodobljena tihožitja so odprli v galeriji Lek. Za vrati galerije Equerna najdemo dela Mitje Ficka, čigar slikarstvo je podobno izdelkom z Daljnega vzhoda, na nekaterih delih pa je vidna tudi estetika nadrealizma in magičnega realizma. V galeriji TR/3 pa najdemo razstavo Komunikacija para - drugič, ki jo je ustvarila slikarka in grafičarka Almira Bremec.

Zanimivi obrazi Mire Narobe
O ustvarjanju Mire Narobe je likovni kritik Iztok Premrov zapisal, da imamo ves čas opravka s sliko v sliki, z motivom znotraj ali zunaj drugega motiva. Vedno si prizadeva za popolno podobo, ki je dobro naslikana in kompozicijsko pretehtana. Najbolj zanimivi so njeni obrazi, "njene naslikane glave so kot zemeljska obla, na kateri se dogaja 'vse živo'," je zapisal Premrov, ki dodaja, da se Mira Narobe zaveda, "da ima vsaka slika svojo notranjo in zunanjo zasnovo in da le ob harmonični združitvi obeh podob zaživi tisto pravo življenje, polno in brez zavor. Da, brez zavor je večina Mirinih slik, predvsem tistih, ki zaživijo kot en obraz. Kajti na tem obrazu se dogaja toliko zanimivega; v razponu od najbolj tragičnega, celo grozljivega, do skrajno liričnega".
Komunikacija je temelj življenja
Almira Bremec tokrat nadaljuje razstavo, ki je pod istim naslovom nastala leta 1997. Na delih, ki so jo sestavljala, se je ukvarjala s komunikacijo, ki je temelj življenja, svoja občutja pa je izpovedovala skozi moško in žensko figuro.

Novi "prebivalci" Fickovih slik
Mitja Ficko pa se vrača na "kraj zločina" - v Equerni je razstavljal že pred tremi leti. Umetnik, ki ima v svoji vitrini že zlato ptico za slikarski niz Kamni, pohvali pa se lahko tudi s sodelovanjem na 50. bienalu v Sao Paolu. Za njegova starejša dela je značilno, da pogosto upodablja abstraktne krajine in sanjske metaprostore, v zadnjem času pa na njegovo platno zaidejo tudi rastline, živali in ljudje.