Bizjakova fotografija je nosilka dediščine več kulturnih okolij: nemška minimalistična in analitična šola se prepleta z uporabo sredozemske tople barvitosti. Foto: Cankarjev dom
Bizjakova fotografija je nosilka dediščine več kulturnih okolij: nemška minimalistična in analitična šola se prepleta z uporabo sredozemske tople barvitosti. Foto: Cankarjev dom

Aleksander Bassin se je tokrat odločil za ustvarjalnost pri nas nekoliko manj znanega Primoža Bizjaka, ki je predstavljena v Cankarjevem domu. Fotografija iz Bizjakovega opusa, ki jo je tokrat izbral Bassin, ima več pomensko zanimivih komponent.



Skoraj bolj Benečan kot Slovenec
Primoža Bizjaka na beneško laguno veže več kot serija fotografij. Študiral je namreč na beneški likovni akademiji in tudi po študiju, katerega del je opravil tudi na likovni akademiji v Madridu, je ostal zvest Benetkam. Živi in ustvarja, razpet med špansko prestolnico in Serenissimo. Študij in zdaj že večletne izkušnje s fotografskim medijem so Primožu Bizjaku "podarile" sposobnost raziskovanja nadrobnosti, prikritosti, iskanja točk odmika od resničnosti v prave naravne fantazme, kjer organska narava ustvarja nov, morda tudi lažni, psevdoromantični, umišljeni prostor. Tako vidi Bizjakovo ustvarjalnost Aleksander Bassin, ki obenem poudarja tudi Bizjakov dar, da ta večini prikrit skoraj sanjski prostor odčara, ga nekako očisti dekonstrukcijskega propadanja, izginjanja.