Z razstavo je tako galerija že drugič svoje prostore namenila veliki umetnikovi razstavi; prvič natanko pred dvajsetimi leti. Tokrat so posegli k najzgodnejšim Bernikovim delom, ki so nastali še na akademiji, pa vse do najnovejše produkcije, pod katerimi je mogoče prebrati letnico 2005. Razstava obsega slikarstvo, risbo, kiparstvo in tapiserijo, izpuščena pa je grafika, ki se ji je posvečal retrospektivni pregled štirih desetletij na razstavi v MGLC-ju leta 1991 in monografiija iz leta 1993.

Od začetkov do danes
Razstava, ki je nastala ob sodelovanju samega umetnika, ponuja na ogled pregled 50-letnega umetnikovega dela, zajema pa izključno dela, ki so ostala v Bernikovem ateljeju. Razstavo spremlja tudi katalog, ki obsega od okoli 1000 evidentiranih umetniških del, ki jih je Bernik ustvaril od leta 1947 do danes, 292 slik, 96 kipov, 5 tapiserij, 24 študijskih risb in 215 dnevniških risb iz ciklusa Samote. Pod Esej Bernikov večni romar in podzemeljsko nebo z orisom umetnikove ustvarjalne poti pa se je podpisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj.

Kako potujejo umetnine?
Razstavljena dela so zaživela v postavitvi Novega kolektivizma, časovno pa je umeščena v časovni okvir med Prešernovim rojstnim in smrtnim dnem, saj bo svoja vrata zaprla prav 8. februraja. Posebej za to priložnost je nastal tudi dokumentarni film Nataše Prosenc, ki spremlja umetnine na njihovi poti od kraja njihovega nastanka v umetnikom ateljeju na Breznici prek začasnega domovanja v Jakopičevem razstavišču, do Moderne galerije. Ogledati pa si ga je mogoče tudi na razstavi, ki jo je postavila kustosinja Breda Ilih Klančnik. Razstavo je odprl minister za kulturo Vasko Simoniti.

Izpopolnjevanje v Parizu
Janez Bernik, ki se je rodil leta 1933v Guncljah pri Ljubljani, je diplomiral leta 1955 iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Dve leti kasneje je tu končal tudi slikarsko specialko, svoje znanje pa je izpopolnjeval pri J. Friedlaenderju v Parizu. Kot profesor za risanje in slikanje na ALU-ju je deloval od leta 1979 do upokojitve leta 1996. Leta 1981 pa je bil za svoje ustvarjanje nagrajen s Prešernovo nagrado.

Bernik velja za vodilnega predstavnika sodobne likovne umetnosti, v svojem ustvarjanju pa se je sprva zapisoval vplivom informela, v katerega so sčasoma prodirale pismenke, znaki in pisava. Sredi 60. let so v njegovo delo vstopili znaki nove figuralike, intenzivneje pa se je začel s figuralnimi motivi ukvarjati v 80. letih.