V koprski galeriji Loža in piranski Mestni galeriji so odprli pregledno razstavo del Marija Preglja, ki so nastala med letoma 1957 in 1967. Razstava je plod sodelovanja Obalnih galerij z ljubljansko Moderno galerijo in beograjskim Muzejem sodobne umetnosti, ki hranita večino slik enega velikanov slovenskega slikarstva 20. stoletja, ki je prepoznaven tudi v evropskem prostoru.

Eden izmed Velikih
Pregelj je zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo skupaj s kolegi, kot sta Zoran Mušič in Gabrijel Stupica, ki sta prav tako pustila pomemben pečat v slovenskem povojnem slikarstvu. Njegova zapuščina zajema nekaj sto slik in več kot 1.000 risb. Tokrat je na ogled 40 Pregljevih slik: v Piranu si lahko obiskovalci ogledajo slike iz obdobja od 1957 do 1966, v Kopru pa so na ogled dela, ki jih je Pregelj ustvaril zadnji dve leti pred smrtjo leta 1967.

Spust v temne votline podzavesti
Pregljevo umetnost zaznamujejo različna izročila, od povsem modernih do starogrških; njegove slike so dramatične in gledalca pogosto spravijo v zadrego. Pretresljivost Pregljevih slik je povezana tudi z dejstvom, da je umetnik II. svetovno vojno preživel večinoma v koncentracijskih taboriščih. Poleg izrazitega likovnega izraza je za Pregljeve slike zelo značilno poglabljanje v človeško psiho.

V jugoslovanskem prostoru je po krajšem zatišju znova postal aktualen z razstavo Jugoslovanski dokumenti 2, ki so jo leta 1988 postavili v Sarajevu. Ob razstavi so Obalne galerije izdale obsežno monografijo Marij Pregelj, Slike/Paintings 1957-1967, v založbi Edcija Artes pa je izšla knjiga Andreja Medveda Ikonografija neke slike I, Pregljev Diptihon.