Iz zbirke muzeja bodo prvič na ogled Kraljevi arhivi, skice, fotografije, različni prototipi in končni izdelki. Med temi je gotovo najbolj znan zložljivi naslanjač Rex, pomembni in prepoznavni pa so tudi serija Lupina, 4455 ter modularno sistemsko pohištvo Futura, Savinja, Javor in Konstrukta. Pomembno poglavje v Kraljevem raziskovanju materialov in tehnologije predstavlja tudi stol Mosquito, ki sicer nikoli ni bil v redni proizvodnji, ga pa je podjetje Impakta Les, d.o.o. rekonstruirala za namen razstave. Razstava bo prvi tako obsežen retrospektivni pregled Kraljevega dela, njegove oblikovalske poti in vloge, ki jo je odigral pri razvoju oblikovalske stroke v Sloveniji.
Oblikovalski mejniki v prvem letu dela
Kralj je materialno kulturo soustvarjal skoraj celotno drugo polovico dvajsetega stoletja, vse od 1952, ko se je kot mlad diplomant Fakultete za arhitekture zaposlil v tovarni Stol v Kamniku. Že v prvem letu je postavil dva zgodovinska mejnika v slovenskem oblikovanju. Z idejo, da namesto izdelovanja licenčnih in delno spremenjenih tujih izdelkov izdelujejo doma oblikovano pohištvo je prepričala vodstvo Stola in Kralj je pripravil program ter organiziral projektantsko delo za prvo oblikovalsko-razvojno tovarniško službo v celotni tedanji Jugoslaviji.
V istem letu pa je tudi predstavil prototip prvega fotelja Rex. Poleg znamenitega Rexa iz tistega obdobja izhajata tudi znamenita stola Lupina in 4455, katerega je britanski zgodovinar oblikovanja Jonathan M. Woodham označil za prvi pravi primer slovenskega industrijskega oblikovanja.
Prispevek k razvoju domače pohištvene industrije
Kralj je oblikoval številne stole in pohištvene sisteme. Njegove inovativne rešitve pri oblikovanju pohištva, ki so prispevale k uveljavitvi slovenske pohištvene industrije in razvoju kulture bivanja pri nas, pričajo o bogatem znanju oblikovalca in družbeni naravnanosti njegovega dela, zaradi brezčasnosti oblikovanja pa se mnogi izdelki uvrščajo v klasiko svetovnega oblikovanja, sta zapisali Špela Šubic in Barbara Predan, kustosinji razstave.
"Unikatnost skozi serijo" z modularnim pohištvom
Poleg načrtovanja izdelkov in proizvodnih programov, ki so zaznamovali domove in pisarne konec 20. stoletja, si je utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja prizadeval tudi za racionalizacijo proizvodnje in izobraževanje oblikovalcev. Na pobudo profesorja s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) Eda Ravnikarja se je pridružil ekipi predavateljev na novo ustanovljeni smeri, ki je omogočala tudi študij oblikovanja.
Po ukinitvi tega programa in nekajletni vrzeli pa so na FAGG ustanovili Inštitut za oblikovanje, katerega vodja je bil Kralj vse od njegovega začetka do svoje upokojitve leta 1992. V okviru inštituta je izpeljal več deset raziskovalnih nalog in prispeval k razvoju teorije oblikovanja. Eden ključnih razvojnih izdelkov tega obdobja je modularno, sistemsko pohištvo, ki uporabniku omogoča preprosto sestavljanje po lastnih zamislih in potrebah. Najbolj znane serije so sistemi Futura, Savinja in Javor, s katerimi je po lastnih besedah, skušal doseči "unikatnost skozi serijo."
Ob razstavi še knjiga
Kralj je bil industrijski oblikovalec, raziskovalec, inovator in pedagog. Je tudi avtor dobrih sto patentov doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več nagrad. Ob razstavi, ki bo na ogled do marca 2012, bo izšla tudi knjiga o delu Nika Kralja, ki objavlja članke o njegovem delu, izbor Kraljevih besedil ter intervjuje.