Laszlo Moholy-Nagy se je v dvajsetih letih 20. stoletja dokončno zapisal abstrakciji. Foto: EPA
Laszlo Moholy-Nagy se je v dvajsetih letih 20. stoletja dokončno zapisal abstrakciji. Foto: EPA
Josef Albers: Variante (1948-1952)
Josef Albers je skušal ustvariti učinek tridimenzionalnosti. Foto: Kunsthaus Bielefeld
Laszlo Moholy-Nagy: Licht-Raum-Modulator (1928-1930)
Laszlo Moholy-Nagya so navdušile oblikovalske možnosti, ki so jih omogočili novi materiali. Foto: Kunsthaus Bielefeld
Josef Albers
Josef Albers se je z več deli poklonil kvadratu.

Razstava From Bauhaus to the New World v muzeju Kunsthalle v nemškem Bielefeldu bo tako do 1. oktobra predstavljala dela iz različnih disciplin vizualne umetnosti, ki so vplivala na razvoj modernizma v arhitekturi in oblikovanju. Vpliv na oblikovni izraz modernizma ni edina vizionarska prvina mož, ki sta pet let skupaj poučevala na umetniški šoli Bauhaus. S svojim delovanjem na različnih poljih umetnosti sta umetnika napovedala rušenje meja med visoko in uporabno umetnostjo.

Vključitev umetnosti v življenje
Zadnja dejavnost je bila pravzaprav vsidrana že v samo jedro poslanstva umetniške šole Bauhaus, ki jo je Walter Gropius leta 1919 ustanovil v nemškem Weimarju. Umetniško gibanje bauhaus je strmelo k povezovanju umetnosti in praktičnega oblikovalskega dela. Gojenci šole, ki je nastala z združitvijo weimarske šole umetnih obrti (Grossherzogliche Kunstgewerbeschule) in weimarske umetniške akademije (Grossherzogliche Hochschule für Bildende Kunst), so bili namreč dejavno vključeni tako v pouk likovne umetnosti kot tudi v delo v delavnicah, kjer so sami uresničevali svoje arhitekturne načrte in načrte objektov notranjega oblikovanja. Meja med akademskim umetnikom in rokodelcem je bila tako zrušena.

Oblikovanje mora upoštevati funkcionalost
Bauhaus pa ni vplival le na spremembe v razumevanju umetnikove dejavnosti, ampak razvil tudi prepoznaven slog. Ta je bil močno podvržen funkcionalnosti, zaradi česar je bauhaus v arhitekturi postal znanilec nastopa modernizma oziroma funkcionalizma.

Del tega zanimivega procesa na začetku 20. stoletja sta bila tudi Laszlo Moholy-Nagy (1895-1946) in Josef Albers (1888-1976). Njuno delo na področju fotografije, slikarstva, kiparstva, filma in oblikovanja pohištva je v okviru postavitve, ki jo je začrtal kurator Achim Borchard-Hume iz galerije Tate (prvo predstavitev je namreč razstava doživela v tej britanski ustanovi), predstavljeno z več kot 300 deli. Med najbolj zanimivimi eksponati, ki ilustrirajo delo Josefa Aldersa, so steklene konstrukcije, serija slik Homage kvadratu in fotografije, ki predstavljajo doslej malo poznane Albersove 'izlete' v fotografijo.

Fotografija brez fotoaparata
Fotografija je pritegnila tudi Moholy-Nagya. Tako zelo, da se je lotil celo odkrivanja novih fotografskih tehnik. V Bielefeldu so tako na ogled njegove fotografije, narejene brez fotografskega aparata, ki spominjajo na delo Američana Mana Raya. Ta je zaslovel s tako imenovanimi rayogrami, ki so bile prav tako na fotografskem papirju začrtane poteze, ustvarjene brez intervencije fotografskega aparata. Zanimive so tudi Moholy-Nagyevi poskusi oblikovanja aluminija ter oblikovanje tedaj še zelo novih umetnih materialov, kot sta perspex in rhodoid.

Moč abstrakcije in umetni materiali
Razstava From the Bauhaus to the New World je zanimiva predvsem zato, ker prikazuje, kako sta umetnika, katerih poti so se razšle že na začetku njune kariere, tudi kasneje sledila podobnim usmeritvam. Že v dvajsetih letih, ko sta bila kolega, sta se oba zapisala abstrakciji, ki sta ji ostala zvesta tudi pozneje. Oba so potem prevzeli novi sintetični materiali. Ti so omogočali ustvarjanje oblik, ki jih z naravnimi materiali ni mogoče doseči. Prav tako pa sta oba z radovednostjo opazovala razvoj filma in fotografije in se preizkusila tudi v tej dejavnosti.

Iz Nemčije v ZDA
Tako Laszlo Moholy-Nagy kot tudi Josef Albers sta kljub začetkom v Nemčiji zaznamovala ameriško oblikovanje. Oba sta namreč emigrirala v Združene države, kjer sta širila ideale bauhausa. Moholy-Nagy je v Chicagu celo ustanovil gibanje New Bauhaus. To je hitro propadlo, Moholy-Nagy pa je nato ustanovil šolo oblikovanja The School of Design, pozneje preimenovano v The Institute of Design. Albersu je zadostovala že obstoječa ustanova. Svoje znanje in vizije je na študente prenašal kot profesor na univerzi Yale. Oba junaka bauhausa sta tako močno vplivala na ameriško oblikovanje in arhitekturo dvajsetega stoletja.