Oglas
Postavitev v muzeju Barbican v Londonu - njen polni naslov je Future City: Experiment and Utopia in Architecture 1956-2006 - bo od 15. junija prikazovala nekatere najdomiselnejše načrte futuristične arhitekture, ki so nastali med letoma 1956 in 2006. Med avtorji po večini nikoli uresničenih načrtov so imena arhitekturnih kolektivov Archigram, Archizoom in Superstudio ter seveda tudi imena nekaterih trenutno vodilnih arhitektov, kot sta Zaha Hadid in Daniel Libeskind.
Arhitektura v zabavnem branjuRazstava bo ponudila svojevrsten hommage generaciji arhitektov, ki svojega dela niso pojmovali kot obrt; imeli so se za prave umetnike. To je bila generacija, ki je hodila ob boku Andyja Warhola in Roya Lichetnsteina, če se za trenutek pomudimo pri likovni umetnosti. Opomin na likovno umetnost poparta ni nepotreben.
Britanska skupina Archigram je namreč svoje arhitekturne vizije pogosto zamaskirala v stripih in plakatih, ki so bili veliko bolj kot resnim arhitekturnim načrtom podobni igrivim umetniškim delom popartističnih likovnikov. Precej resneje pa so delo zastavili sodobniki Archigrama, člani birojev Archizoom in Superstudio iz Firenc, ki so prav tako uživali v ustvarjanju simuliranih arhitekturnih krajin, za katere je bilo jasno, da ne bodo nikoli zaživele.
Metropolis kot slutnja mračne prihodnosti
Kljub nekaterim zares izvrstnim prikazom nebrzdane domišljije mož in žena, ki so si denar služili z načrtovanjem arhitekturnih elementov, v muzeju Barbican poudarjajo, da si lahko najboljše simulacije mest prihodnosti ogledamo v znanstvenofantastičnih filmih. Uvrstitev v razstavo si je tako zaslužil celo film Metropolis nemškega režiserja Fritza Langa iz leta 1926. Podoba New Yorka v letu 2026 je nastala pod močnim vplivom nemškega ekspresionizma in gibanja bauhaus.
Podobno vplivni so bili prizori iz znamenite znanstvene fatastike Stanleyja Kubricka Odiseja 2001. Kot scenograf je pri filmu iz leta 1968 je med drugim sodeloval nemški umetnik in oblikovalec Harry Lange, ki je bil med drugo svetovno vojno sodelavec vojaškega inženirja Wernerja von Brauna, konstruktorja nemških bojnih raket. Pohištvo v vesoljskem hotelu Hilton, ki ga je oblikoval Olivier Mourgue, pa še danes velja za odličen primerek "lahkotne" notranje opreme, s kakršno bi si stanovanje želeli opremiti vsi, ki prisegajo na minimalizem.
Preboj z Iztrebljevalcem
Podoben status, kot ga uživa Metropolis, je pripadel tudi Iztrebljevalcu Ridleyja Scotta. Ameriški arhitekt Lawrence G Paull je moral uresničiti Scottovo željo, da bi na filmskem traku zaživelo mesto, ki bi bilo kombinacija sivine njegovega domačega industrijskega mesta Hartlepool, zlovešče slike Edwarda Hopperja z naslovom Nighthawks in prizorov iz strašljivih ilustracij francoskega stripa Metal Hurlant (Vreščeča kovina). Paullu je uspelo in podoba Los Angelesa iz leta 2019 je za vrsto let zaznamovala filmske vizije temačne prihodnosti.
Razstava v muzeju Barbican bo potrdila tudi velike preboje v izvedbeni plati arhitekture. Če je bilo za delo vizionarskih arhitektov do nastopa osemdesetih značilno, da so lahko bolj ali manj le sanjali, da bodo njihovi načrti kdaj uresničeni, pa sodobni arhitekti z veseljem spremljajo velik napredek v gradbeništvu. Ta je v zadnjih letih omogočil gradnjo stavb, ki skoraj kljubujejo sili teže in ki jih odlikujejo zanimive krivine in nenavadni podstavki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje