Na razstavi je na ogled približno 50 slik Sandra Botticellija in nekaterih drugih umetnikov, pa tudi številna kiparska dela, risbe, fotografije, modne kreacije in izseke iz filmov.

Botticelli sodi med najpomembnejše renesančne umetnike. Slikal je v času, ki ga je Vasari v svojih Življenjih poimenoval za zlato dobo, plodovitem obdobju florentinske zgodnje renesanse, ki je cvetela pod mecenstvom Medičejcev. V času življenja je bil ugleden slikar, zatem pa za 300 let potonil v pozabo, dokler ga v 19. stoletju niso znova odkrili prerafaeliti. Izmed teh sta na razstavi zastopana Dante Gabriel Rossetti in Edward Burne-Jones. Razstavljena so tudi dela nadrealista Reneja Magritta, italijanske modne oblikovalke Else Schiaparelli, popartista Andyja Warhola, Davida LaChapella in ameriške fotografinje in režiserke Cindy Sherman.

Od Firenc do Rima
O Botticellijevem življenju je znanih malo podrobnosti. Že leto njegovega rojstva ni povsem gotovo. V letu 1444 ali 1445 se je rodil v Firencah, najprej pa se učil zlatarske obrti. Bil je učenec Fraja Filippa Lippija in pod mojstrovim vplivom izoblikoval občutek za detajl. Nanj pa je vplivala tudi Masaccova monumentalnost. Do leta 1470 je imel Botticelli že svojo delavnico. V Firencah so bili njegovi glavni naročniki Medičejci, leta 1481 pa ga je papež Sikst IV. s še nekaj drugimi florentinskimi in umbrijskimi slikarji povabil v Rim, da mu poslikajo stene Sikstinske kapele. Od leta 1482 je spet delal v Firencah.

Na začetku 90. let 15. stoletja je pod vplivom karizmatičnega pridigarja Girolama Savonarole, ki je obsojal nemoralnost umetniških del in pozival k njihovemu požigu, opustil antične mitološke prizore, nekaj slik pa celo zažgal. Po Savonarolovi usmrtitvi na grmadi pa asketski slog le stopnjeval. Slikar, ki podpisuje umetnini Rojstvo Venere in Alegorija pomladi, je zadnja leta preživel v dolgovih in telesno povsem oslabljen.