Oglas
Razstava Kraljice Egipta (Reines d'Egypte) bo do 10. septembra na ogled v Grimaldi forumu, gre pa za postavitev, ki v kuratorski viziji Christiane Ziegler predstavlja okoli 250 izredno dragocenih eksponatov, ki jih za priložnost te razstave posojajo muzeji iz Kaira, New Yorka, Berlina, Münchna, Lodona, Moskve in nekaterih drugih mest. Posebno dragoceni so predmeti, ki jih sicer hrani pariški Louvre, muzej, v katerem je Zieglerjeva več let vodila oddelek za stari Egipt.
Če jih ne poznamo, ne pomeni, da so bile nepomembneNa 4.000 kvadratnih metrih razstavne površine obiskovalec spozna vplivne dame starega Egipta: Kleopatro, Nefreteto, Hačepsut, Nefertari in druge. Imena te četverice so nam znana. Razstava je skoraj zanimivejša kot zaradi predstavitve teh legendarnih dam starega veka, zaradi predstavitve danes manj znanih, a v svojem času nič manj vplivnih vladaric. Med zanimivejšimi eksponati naj bi bili predmeti, povezani s kraljico Tausert. Njen grob je danes na ogled v Dolini kraljev, njena osebnost pa je bila tudi vir navdiha za roman Théophilla Gautiera Le Roman de la momie (Roman o mumiji).
V omrežje žensk zapleteni faraon
Razstava je poučna tudi zato, ker nam predstavi zelo različen družbeni položaj, ki so ga v egipčanski družbi uživale različne kraljice. Njihov odnos z možem se je v različnih obdobjih zgodovine starega Egipta spreminjal, s tem pa tudi naziv kraljice. Včasih je imenovana žena kralja, včasih kraljeva mati, spet drugič je poudarjena njena vloga matere faraonovih otrok. Nekaj pa je ostajalo stalnica: to je bilo pravo omrežje žensk, ki so obdajale faraona. Ta je imel namreč tesne odnose z materjo, s hčerami in s številnimi prijateljicami, ta 'sistem' žensk pa naj bi menda izviral iz egipčanske mitologije, ki je trikotnik mati-žena-hči razumela kot simbol neprekinjenega ustvarjanja.
Ženska, ki skrbi za harmonično in vitalno vesolje
Faraonov harem je bil tudi politično pomembna struktura. To nikakor ni bil le del faraonove zasebnosti, ampak je veljal tudi za nekakšno ekonomsko celico in središče političnega življenja. V haremu, ki je glede na religijo in mitologijo skrbel za uravnoteženje kraljestva, se je odločalo o usodi celotne države. S tem povezana je tudi vloga žensk v verskem življenju, ki v starem Egiptu od političnega seveda nikoli ni bilo ločeno. Faraonove žene so sodelovale v obredih; ti so se skozi čas spreminjali, saj je za različne dinastije značilno poudarjanje različnih bogov. Ko že govorimo o ženski v starem Egiptu moramo zato omeniti tudi svečenice, ki so varovale templje. V času poudarjenega čaščenja boga Amona so na primer svečenice Amonovega templja v Tebah postale izredno vplivne in 'nagrabile' so si pravo bogastvo.
Ženska tako v javnem življenju starega Egipta nikakor ni bila odsotna. Dostojanstvo, kakršnega je bila oropana v številnih poznejših kulturah, ji je zagotavljala že religija, ki je žensko videla kot enega od principov, katerih dejavnost je nujna za ohranjanja vitalnosti in harmoničnosti vesolja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje