Prav zato je razstava dunajskega muzeja uporabnih in sodobnih umetnosti MAK toliko večjega pomena in toliko zanimivejša. Gre namreč za prvo razstavo sodobne severnokorejske umetnosti, produkcije plakatov in arhitekture na evropskih tleh. Večina razstavljenih del doslej še ni bila razstavljenih drugje kot v svoji matični državi. Dunajski muzej je razstavo pripravil, potem ko so se dolgo časa pogajali z pjongjanškimi oblastmi; razstavljena dela sta prispevala korejski narodni umetnosti muzej in tamkajšnja univerza za arhitekturo.

Umetnost v službi ideologije
Razstava, ki nosi naslov Rože za Kim Il Sunga, z več kot stotimi razstavnimi eksponati daje vpogled v tamkajšnjo kulturo in umetnost, diktirano od oblasti. To pomeni, da je navadno v službi državne propagande (podobe srečnega delovnega ljudstva in cvetočih poljan) in poveličevanja leta 1994 umrlega voditelja Kim Il Sunga in njegovega sina, zdajšnjega voditelja, Kim Džonga. Severnokorejskega kultura je močno zaznamovana z džučeideologijo, specifično interpretacijo socializma. Ideologija izhaja iz historičnega materializma kot oblike voluntarizma, s čimer je poudarjena državna avtonomija.

Vsi severnokorejski umetniki so namreč člani državnega umetniškega združenja in prejemajo mesečno plačo, za kar morajo ustvariti določeno število umetniških del. Zato ne čudi, da so glavni motivi državna voditelja Kim Il Sung in njegov sin naslednik Kim Jong Il skupaj s tovarniškimi delavci, vojaki, kmeti in otroki v najrazličnejših situacijah, portreti, pokrajina, državni dosežki, gradnja cest in tovarn ter ponosni in srečni ljudje. Na plakatih prevladujeta rdeča, ki simbolizira socializem, in modra barva kot simbol miru in harmonije. V okviru razstave bodo v tem času potekala tudi predavanja o situaciji v Severni Koreji in filmi, jeseni pa tudi mednarodni simpozij.

Nujna nevtralna pozicija
Kustosu razstave Petru Noeverju je po večletnih prizadevanjih uspelo pripeljati droben izsek te umetnosti. Najbolj pa si je prizadeval za šestnajst portretov Kim Il Sunga in Kim Džong Ila; prav za ta platna je porabil največ časa, da je prepričal skeptične Severne Korejce v to, da so jih vključili v razstavo. Dunajski muzej pa se je na drugi strani spoprijemal tudi z avstrijskimi dvomljivci, ki so pogosto kritizirali sodelovanje s Severno Korejo in nekritiziranje njihovega režima. Vendar pa bi dokončno izpeljavo razstave ogrozilo kakršno koli kritično kontekstualiziranje severnokorejske umetnosti, pravi Noever, ki obenem tudi zavrača, da muzej s to razstavo podpira režim Severne Koreje.