Razstava ponuja različne poglede na praznovanje rojstnega dne, na katerega gleda v prvi vrsti kot na družbeno-kulturni fenomen, a hkrati tudi kot na produkt množične kulture. Foto: Muzej novejše zgodovine Celje
Razstava ponuja različne poglede na praznovanje rojstnega dne, na katerega gleda v prvi vrsti kot na družbeno-kulturni fenomen, a hkrati tudi kot na produkt množične kulture. Foto: Muzej novejše zgodovine Celje
Če ni torte, ni rojstni dan: tradicija je tako zelo razširjena, da praznovanja pripravljamo celo za živali. Foto: EPA

V Muzeju novejše zgodovine Celje danes odpirajo razstavo Moj rojstni dan, ki je del spremljevalnega programa konference otroških muzejev HandsOn!International, ki do sobote poteka v Ljubljani in Celju.

Razstava, ki je na ogled v Hermanovem brlogu v muzeju, je tematsko razdeljena na več prostorov. Prvi se imenuje Praznovanje po svetu, drugi Rojstni dan na Slovenskem, v tretjem pa so na ogled predmeti in besedila s praznovanj na Japonskem. V ostalih prostorih so didaktični programi za otroke. V razstavo je vključen tudi poziv k sodelovanju v humanitarnem projektu Od srca k srcu z Japonske, so sporočili iz Muzeja novejše zgodovine Celje.

Vse se vrti okrog torte
Kot navajajo v muzeju, je osrednji dogodek in hkrati simbol vseh sodobnih praznovanj torta, ki je v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem zamenjala različne kolače, potice in drugo praznično pecivo. Na razstavi Moj rojstni dan so ji prav zato namenili osrednjo vlogo, okoli katere se vrti celotno praznično dogajanje. Obdarovanje, igra, druženje, pogostitev, oblačilna kultura in urejen praznični prostor so atributi vsakega praznovanja.

Temelječ na anketni raziskavi, ki jo je muzej naredil v ta namen, so vse te atribute predstavili okoli osrednjega predmeta, torte. Vsak od atributov praznovanja pa je predstavljen skozi obdobje treh generacij, ki so jih časovno postavili od začetka 20. stoletja pa do danes.

Spomin, predvsem tisti kolektivni, je vsakoletno prisoten pri izrekanju voščil in obujanju preteklih dogodkov slavljenca. Čeprav se ta na dan praznovanja še vedno najpogosteje obuja ustno, je od druge polovice 20. stoletje zaznati fotografsko obeleževanje prazničnega dogajanja, pogosto tudi kot avdiovizualni zapis, ki pa je v sodobnem času popolnoma v navadi.

Kako praznujejo Japonci?
Na razstavi je takšno beleženje prazničnega spomina moč videti v obliki kratkega avdiovizualnega zapisa iz treh različnih prazničnih prostorov: muzejskega, domačega in japonskega. Japonska pa je tudi glavna tema zaključka razstave. Na njej je mogoče videti japonsko tradicionalno in sodobno praznovanje rojstnega dne. Ta del razstave je plod dobrega sodelovanja med Otroškim muzejem Hermanov brlog in Muzejem otroških umetnosti v Hamadi na Japonskem.