Večina bioumetnikov pri svojem delu uporablja najrazličnejše bakterije, žive organizme in življenjske procese, s katerimi ustvarja umetniška dela. Nekateri gredo pri svojem delu še korak dlje in ustvarijo živega zajca, ki se zaradi flourescenčnega gena meduze sveti pod modro lučjo.

Umetnost ali terorizem?
Steven Kurtz, profesor na SUNY Buffalu, je bil pred več kot tremi leti aretiran, ko je policija na njegovem domu našla več vrst bakterij in drugega biološkega materiala. Proces se še vedno ni končal, medtem ko Kurtz že tri leta vztrajno ponavlja, da so bile najdene vrste del njegovih bioumetniških izdelkov in da zaradi svojega umetniškega izražanja trpi krivico.

Če bi že za Kurtza lahko rekli, da ni mučil živali, pa bi imel pri dokazovanju takih trditev več dela brazilski umetik Eduardo Kac, ki je v zarodek zajca vsadil meduzin gen, zaradi česar se zajec po imenu Alba zeleno sveti.

Tudi najboljši namen se lahko sfiži
Številnim se genske manipalucije v umetniške namene ne zdijo sprejemljive, pa čeprav njihovi povzročitelji trdijo, da živali zaradi njih ne trpijo. "Trpljenje in izvajanje stresa nad živalmi je zelo problematično," je dejala Alka Chandna iz organizacije People for the Ethical Treatment of Animals. Tudi če imajo znanstveniki res dober namen, da živali zaradi njih ne bi trpele, ne morejo vedno predvideti, kakšne zdravstvene težave bi živali zaradi sprememb lahko imele, svari raziskovalka. "Popolnoma podpiramo izvirnost, a nasprotujemo trpljenju," trdi Chandna.

Laboratorij - novo igrišče