Začelo se je z Andyjem Warholom, ki je s svojim pop artom v sodobno umetnost prinesel popolnoma vsakdanje predmete (pločevinke juhe Campbell's, stekelnice kokakole, upodobitve dolarskih bankovcev), ki pa so bili preoblikovani v tolikšni meri, da so navdušili širše množice, Warhol pa je s pomočjo svoje umetnosti in prisvajanjem podob iz (ameriške) popularne kulture začel služiti lepe denarce in postal ikonična osebnost svojega časa, katere vpliv seže globoko v današnje dni.

Kič in razmetana postelja
V londonski galeriji moderne umetnosti Tate Modern pripravljajo razstavo z naslovom Pop Life: Art in a Material World (Popživljenje: umetnost v materialnem svetu), ki bo svoja vrata sicer odprla šele oktobra, a je že vnaprej znano, da bo med razstavljenimi umetninami mogoče videti dela umetnikov, ki se imajo za marsikaj zahvaliti prav Warholu. Seveda sta tu v prvi vrsti Damien Hirst in 'kralj kiča' Jeff Koons, pa tudi Tracy Emin (saj se spomnite, tista ki je razstavila svojo razmetano posteljo, v kateri je preživela kar nekaj depresivnih dni). Ob omenjenih pa bo mogoče videti tudi Keitha Haringa, Martina Kippenbergerja, Takashija Murakamija.

Začelo se je že z Dalijem
Catherine Wood, ki sodeluje pri postavitvi razstave, pravi, da so se tekom svojega dela srečali tudi s skupino oziroma gibanjem Young British Artists (Mladi britanski umetniki), ki je delovala od leta 1980 do 1990, del katere sta bila tudi Tracy Emin in Hirst, ki je že od svojih najzgodnejših začetkov težil k materialnemu uspehu in statusu zvezdniških umetnikov. In čeprav je bil Warhol kot vzornik ključnega pomena za skupino in njene ameriške posnemovalce, so bili že pred Warholom umetniki, ki so si prislužili zvezdništvo - recimo Salvador Dali.

Razstava bo poudarila tri različne tematske sklope: grajenje mita s pomočjo lastne osebnosti, vse večjo naravnanost umetnikov k potrošništvu in trgovstvu ter negativno naravnanost medijev proti svetu umetnosti, ki jo je ta s pridom izrabil.

Od Warhola do Murakamija
Najprej bodo na ogled pozna dela Andyja Warhola, ki bo predstavljen tudi kot založnik in kot TV-osebnost, obenem pa bo iz razstave razvidno, v kolikšni meri je resnično vplival na svoje mlajše naslednike: npr. Martina Kippenbergerja, ki je leta 1993 razstavil dela, v katerih je sam nastopal kot glavni protagonist. V prostorih Tate Modern bodo celo zgradili rekonstrukcijo slavnega Pop Shop Keitha Haringa, kjer so bili na prodaj posterji, igrače in drugi predmeti, ki pa so vsi nosili zveneča umetniška imena in so bili na voljo le v omejenem številu.

Med najbolj slavnimi umetniki, ki so vzeli za svoje edino vodilo šok in kontroverznost (pa seveda tudi denar), je vsekakor Damien Hirst, ki je enostavno preskočil tradicionalno galerijsko prodajanje umetnin in se obrnil direktno na dražbene hiše, kar je bilo pravzaprav le komercialna poteza, s katero pa mu je uspelo prepričati marsikoga s polno denarnico.

Se umetnost vrača k svojim koreninam?
Glede na trenutno recesijo, ki je zavladala svetu, je tudi trg z umetninami na bolj trhlih nogah; Hirstove domislice, kot so diamantna lobanja ali konj v formaldehidu ali Koonsovi kičaste skulpture, ki spominjajo na balone napolnjene s helijem, pa niso več med najbolj iskanimi. O tem priča tudi dejstvo, da Hirst pripravlja razstavo oljnih slik v londonski galeriji The Wallace Collection, ki slovi predvsem po delih starih mojstrov. Morda pa je le nastopil konec dobe, ko so bile občudovana le šokantno, kontroverzna dela, ki so bila cenjena le po svoji (pre)visoki ceni?

Lejla Švabić