Warhol ni samo Campbellova juha in Marilyn Monroe

Zadnjih 10 let ustvarjanja Andyja Warhola

V zadnjih desetih letih svojega življenja je Warhol ustvaril več kot v katerem koli drugem poglavju svojega ustvarjanja.

Okrog 50. leta je Warhol začel razmišljati o lastni smrtnosti. Serija Strangulation (Davljenje) je menda nastala tako, da ga je prijatelj Glenn O’Brien od zadaj držal za vrat, medtem ko se je fotografiral. Foto: Collection of Anthony d’Offay

Sodelovanje z Basquiatom je bilo za Warhola ključnega pomena: vrnil se je k slikanju s čopičem, kot je to počel okrog leta 1961. Umetnika sta postala tudi tesna prijatelja: podnevi sta slikala, ponoči pa hodila v klube. Končalo se je okrog leta 1985, ko so recenzenti njune skupne razstave Basquiata okrcali, češ da je postal Warholova maskota in da mu to škoduje. Mlajši umetnik je zato njuno vez pretrgal, kar je Warhola globoko prizadelo.

Čeprav je takrat že slovel kot pionir in ustoličeni kralj poparta, se je Andy Warhol v osemdesetih posvetil dediščini svoje stroge katoliške vzgoje in ustvaril celo vrsto izjemnih del s krščansko tematiko.

V zadnjih desetih letih svojega življenja je Warhol ustvaril več kot v katerem koli drugem poglavju svojega ustvarjanja. Foto:

Andy Warhol: Self-Portrait (Strangulation), 1978 — Okrog 50. leta je Warhol začel razmišljati o lastni smrtnosti. Serija Strangulation (Davljenje) je menda nastala tako, da ga je prijatelj Glenn O’Brien od zadaj držal za vrat, medtem ko se je fotografiral. Foto: Collection of Anthony d’Offay

Andy Warhol, Jean-Michel Basquiat in Francesco Clemente: Alba's Breakfast (1984) — Sodelovanje z Basquiatom je bilo za Warhola ključnega pomena: vrnil se je k slikanju s čopičem, kot je to počel okrog leta 1961. Umetnika sta postala tudi tesna prijatelja: podnevi sta slikala, ponoči pa hodila v klube. Končalo se je okrog leta 1985, ko so recenzenti njune skupne razstave Basquiata okrcali, češ da je postal Warholova maskota in da mu to škoduje. Mlajši umetnik je zato njuno vez pretrgal, kar je Warhola globoko prizadelo.

V petek bo v Brooklynskem muzeju vrata odprla razstava Andy Warhol: The Last Decade (Andy Warhol: Zadnje desetletje), ki naj bi podčrtala dejstvo, da je bil popart "le" sedemletno poglavje v Warholovi karieri v šestdesetih in ne njena vseobsegajoča definicija.

Warhol, ki je kot zvezda negoval javno podobo zajedljivega, izzivalnega in ekstravagantnega umetnika, je svojo duhovno plat - globoko katoliško vero, ki ga je spremljala vse življenje - bolj ali manj obdržal zase. Ko je leta 1987 pri 58 umrl, je Amerika že četrt stoletja poznala tako njegove pisane pločevinke Campbellove juhe kot portrete slavnih osebnosti - druge plati njegovega ustvarjanja in osebnosti pa so ostajale zavite v tančico skrivnosti. Warhola je javnost zreducirala na karikaturo srebrnolasega, s slavo in slavnimi obsedenega "dvornega slikarja" elite, kar je škodilo njegovemu ugledu v kritiških krogih.

"Samo njegovi najtesnejši prijatelji so vedeli, da je bil veren človek in da je pogosto hodil k maši," pravi Sharon Matt Atkins, sokuratorka razstave, ki je bila najprej na ogled v Milwaukeeju. Najbrž je zgovoren tudi podatek, da Warhol v cerkev ni hodil kam v bližino svojega studia Factory, kjer so se zbirali najbriljantnejši ekscentriki New Yorka šestdesetih let, ampak na precej konservativnejši, bogati Upper East Side Manhattna.

Zadnja večerja kot slutnja katastrofe
Nekje po 50. rojstnem dnevu je začel Warhol znova razmišljati o svoji karieri, je prepričana Atkinsonowa. "Vidimo, da se začne okrog tega mejnika tudi zavedati lastne smrtnosti." Samo v zadnjem letu svojega življenja je Warhol ustvaril več kot sto del, ki so se navezovala na slovito da Vincijevo fresko Zadnja večerja. "Na umetnika, obsedenega s smrtjo, je Gospodov poslednji obrok učinkoval kot dovršena slika katastrofe," je Joseph Ketner napisal v razstavnem katalogu. "Prizor Jezusa z apostoli ga je obsedel."

Namnoženi Kristusi
Tri od del na temo Zadnje večerje, ki so na ogled v Brooklynu, so monumentalnih dimenzij, od 7,5 metrov do slabih enajst metrov v dolžino. Eno platno je "kanarčkovo" rumene barve. Drugo kombinira štiri Jezuse, tri motoriste, ogromnega orla in etiketo s ceno 6.99 dolarjev - kar po eni plati simbolizira Warholov navidezno omalovažujoč odnos, po drugi pa razkriva njegovo skrito duhovno dimenzijo. Tretje, največje platno, je potiskano s kar 112 obličji Kristusa, kar asociira na ikone v bizantinski umetnosti. Warhola sta starša, slovaška priseljenca, ki sta bila pripadnika Grške katoliške cerkve, in sta v tej veri svoje otroke vzgajala tudi v Pittsburghu, kjer se je družina ustalila.

Pollockovski kaos barv in črt
Cel sklop razstave Andy Warhol: The Last Decade je posvečen umetnikovemu ukvarjanju z abstraktno umetnostjo. V seriji Yarn (Preja), kjer Warhol prepleta rožnate, živozelene in rumene zanke, je tako jasno viden vpliv Jacksona Pollocka, njegovega kaotičnega "akcijskega slikarstva" in tehnike kapljanja barve na platno. Na ogled so tudi odlomki tv-serije Andy Warhol's Fifteen Minutes, ki je izhajala iz umetnikove antologijske ugotovitve, da bo v prihodnosti vsak posameznik dobil svojih 15 minut slave.