Voda je v noči med 3. in 4. novembrom 1966 zalila vse nižje predele Firenc, za seboj pa je pustila pravo opustošenje. Foto: EPA
Voda je v noči med 3. in 4. novembrom 1966 zalila vse nižje predele Firenc, za seboj pa je pustila pravo opustošenje. Foto: EPA
Giorgio Vasari: kupola firenške katedrale Santa Maria del Fiore
Med umetninami, ki tičijo v z blatom zamazanih škatlah, je tudi eno od del Giorgia Vasarija, enega ključnih renesančnih uemtnikov, katerega sledi zasledimo po celem mestu; tudi v notranjosti katedrale.

Kot poroča hrvaški spletni časopis Net na stotine umetnin že več kot 40 let "tiči" v škatlah, v katere so jih spravili novembra 1966. Tedaj so Firence prizadele hude poplave in množico umetnin so pred gotovim uničenje odstranili. Zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo restavriranje okoli 600 umetnin restavratorji do danes niti pogledali niso in škatle so še vedno "zapečatene" z blatom. Med umetninami, ki čakajo na "odrešitev", je celo Zadnja večerja Giorgija Vasarija.



Ko izgine most Ponte Vecchio
Primanjkuje pa ne le denarja, ampak tudi ljudi, ki bi delo izpeljali. Kako drugače bi si lahko razložili to, da škatel z umetninami do danes niso niti odprli? Čeprav je treba obdelati še okoli šest stotnij umetnin, pa je bil v zadnjih letih velik del restavratorskih poslov vendarle opravljen. S kako zahtevnim podvigom imajo opravka firenški konservatorji in muzealci potrjuje že samo dejstvo, da je bilo do danes restavriranih že več kot 1.800 umetnin. Te so bile pred usodno nočjo med 3. in 4. novembrom 1966 odstranjene iz cerkva in muzejev. Nekaj ur kasneje je voda popolnoma zalila sloviti most Ponte Vecchio ter trga Piazza Santa Croce in Piazza Duomo, umrlo pa je več kot 40 ljudi.

Kljub preventivnim ukrepom je voda za popolnoma uničila kopico umetniških del. Večja škoda kot arhitekturo ter likovno in kiparsko umetnost pa je doletela dragocene knjige. Številne so se v vodi preprosto razkrojile. Po umiku vode so v Firence "pridrli" prostovoljci s celega sveta. To pa ni kaj dosti pomagalo, saj laiki niso mogli pomagati pri reševanju umetnin, za delo vseh strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni nuditi pomoč, pa ni bilo dovolj sredstev. Material, ki ga pri svojem delu potrebujejo restavratorji, je namreč zelo drag.

P. B.