Foto:
Foto:

Pregl se je z ironijo lotil že neštetokrat obdelanih tem: aktov, pokrajin in svetlobe. Akti pri njem niso več klasični, ampak je upodobil ženske, ki slikajo ženske. Slike gledalce vabijo k interaktivnemu sodelovanju in jih tako spodbujajo k aktivni udeležbi v umetnosti. Preglove krajine, obogatene z znaki iz Photoshopa, pa izpostavljajo skonstruiranost digitalnih podob.

Smrt dokumentarne fotografije?
Skupno vsem tokrat razstavljenim ciklom Arjana Pregla je lahkotno prehajanje med stili preteklih obdobij, pomembno vlogo pa igra tudi fotografija. Z digitalizacijo in različnimi računalniškimi programi, v katerih je mogoče fotografije obdelovati in spreminjati, namreč vedno bolj kopni zaupanje v dokumentarnost fotografije.

Klasične pokrajine + računalniški programi = Preglove slike
To se najbolj jasno vidi v ciklu, v katerem se Pregl posveti pokrajinam. Klasična pokrajina je spremenjena v množico znakov, ki jih je avtor preslikal iz vnaprej pripravljenih znakov v Photoshopu. Abstraktna platna govorijo zgodbo o osebni izpovedi, ki je danes le še konstrukt, nanje preneseni vnaprej pripravljeni znaki pa opozarjajo na mitično krožno minevanje časa in na globalne vremenske spremembe, ki jih je zakrivilo človeštvo v zadnjih desetletjih.

Magister slikarstva in grafike
31-letni Arjan Pregl je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pred tremi leti končal tudi magistrski študij slikarstva, od letos pa se Pregl lahko pohvali tudi z magisterijem iz grafike. Od leta 1998 svoja dela predstavlja na samostojnih razstavah. Med drugim je razstavljal v Galeriji Equerna, Hest, P74, v Finžgarjevi galeriji in Mali galeriji v Kranju.