Oglas
Poleg stalnih zbirk, v katerih pariški, londonski, dunajski, madridski, newyorški in še kakšni muzeji ponujajo največje mojstrovine, ki so jih za seboj pustila stoletja zahodnoevropske umetnosti, muzeji tudi tokrat v prazničnem času v svojih prostorih ponujajo še dodatne razstave. Te se tako kot običajno tudi letos posvečajo dovolj znanim imenom umetnosti, ki pritegnejo širok krog obsikovalcev, od tistih bolj pa vse do tistih manj zagretih likovnih navdušencev.
V Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju so v tem času pripravili kar tri dodatne razstave, ki spremljajo ustvarjanje od srednjeveške umetnosti do renesanse, posvečajo pa se tudi grški poeziji.
Beneška renesansa na Dunaju
Ljubiteljem renesančne umetnosti so pripravili pregled del beneškega renesančnega slikartsva, ki privablja z naslovom Bellini, Giorgione, Tizian in renesansa beneškega slikarstva. Postavitev, ki bo na ogled do 7. januarja, se poglablja v obdobje med letoma 1500 in 1530, ko je nekaj slikarjev v Benetke prineslo prenovo v dotedanjo še vedno precej srednjeveško občuteno umetnost. Predvsem z značilnim koloritom in obravnavanjem svetlobe so to pristaniško mesto ponovno povdzignili v sam vrh zahodnoevropske umetnosti. Posebno poglavje so beneški umetniki odprli tudi v umeščanju prizorov v značilno beneško zasnovano atmosfersko krajino in prinesli nove formule za portretno umetnost, ki so se jih nato še stoletja držali in razvijali največji umetniki, kot so Rubens, Van Dyck in Rembrandt.
Grška umetnost v ikonah in poeziji
Na razstavi Sijaj nebes (Der Glanz des Himmels) so postavili na ogled grške ikone iz Velimezisove zbirke, ki jo je Emilios Velimezis ustanovil med letoma 1934 in 1946, v njej pa je okoli 90 ikon iz različnih grških pokrajin, ki so nastale v od 15. do 19. stoletja. Razstava bo na ogled do 25. februarja. V Muzeju pa bo do 31. marca na ogled tudi razstva Kovanci in poezija, ki se posveča delu grškega pesnika Konstantinosa Kavafisa (1863-1833).
Picasso od Dunaja do Benetk
Na Dunaju so v tem času poskrbeli tudi za ljubitelje umetnosti 20. stoletja, ki so jo predstavili kar z razstavo, posvečeno enemu največjih ustvarjalcev tega stoletja. Picasso - Slikanje proti času (Picasso - Malen gegen die Zeit) je naslov razstavi v Albertini. Dunajčani in tisti, ki se bodo do 7. januarja mudili v avstrijski prestolnici, si lahko tako ogledajo okoli 200 Picassovih del, od slik, risb, grafik pa vse do skulptur iz umetnikovega poznega obdobja. Razstava poudarja dialog med Picassovimi "divjimi" in čutnimi slikami, ki vsebujejo majhno število motivov, ter njegovimi natančno izdelanimi risbami, polnimi detajlov.
Picassovo umetnost si je mogoče ogledati na še enem razstavišču, ki je v bližini Slovenije - v beneški Palazzi Grassi. Do 11. marca bo tam pod naslovom La joie de vivre 1945-1948 na ogled več kot 200 del, ki so jih za to priložnost posodili najpomembnejši svetovni muzeji in zasebniki. V palači so na ogled postavili slike, risbe in keramike, temu pa so dodali še širok izbor fotografij, ki obiskovalce popeljejo v slikarjevo intimo in mu omogočajo globlje razumevanje skrivnosti njegovega dela.
Leonardo v renesančnih Firencah
Preden zapustimo Italijo, se splača ustaviti še v toskanskem mestu, ki velja za zibko renesančne umetnosti. V znameniti firenški galeriji Uffizi se na razstavi Leonardov duh, ki bo na ogled le do 7. januarja, posvečajo mojstrovemu odnosu do umetnosti, anatomije, znanosti in tehnologije. Gre za del mednarodnega projekta Sveta Evrope Univerzalni Leonardo, v katerem bodo posebne postavitve o velikemu umetniku iz Vincija pripravili na razstaviščih petih evropskih mest. Po italijanski razstavi bodo sledile še postavitve v Oxfordu, Londonu, Budimpešti in Münchnu.
Od Velázqueza do Cézanna
Tri razstave so pripravili tudi v londonski Narodni galeriji. V Španijo so se podali z razstavo Velázquez, na kateri se na otoku prvič obsežneje posvečajo slikarskem razvoju tega velikega slikarja, ki je živel med letoma 1599 in 1660. Londonska razstava ponuja na ogled dela, ki predstavljajo skoraj polovico ohranjenega Velázquezevega opusa, na pomoč pa je britanski galeriji priskočil tudi madridski muzej Prado. Skozi sakralna, mitološka in portretna dela tako raziskuje slikarjev razvoj od njegovih začetkov v Sevilli, njegovo ustvarjanje v Madridu, njegov nastop kot dvornega umetnika Filipa IV., pa vse do obeh potovanj v Italijo in njegovih zadnjih dni. Do 21. januarja si lahko obiskovalci ogledajo dela, ki razrkivajo slikarjev občutek za opazovanje in zajemanje resničnosti, ki se kaže na psihološkem in fizičnem realizmu njegovih del.
Ustvarjanja enega od t. i. postimpresionistov se dotikajo na razstavi Cézanne v Veliki Britaniji, s katero so se spomnili 100-letnice smrti Paula Cézanna, ki velja za enega najvplivnejših slikarjev s konca 19. stoletja. Od začetka oktobra si je tako mogoče ogledati restrospektivno razstavo, ki pa se osredotoča izključno na dela sicer hranjena v različnih britanskih zbirkah. Razstava, na kateri si je mogoče ogledati kakih 40 Cézannovih del, bo na ogled do 7. januarja.
Zima skozi oči nizozemskih mojstrov
Tretja razstava Narodne galerije v Londonu se času primerno posveča zimskim prizorom, kot so jih na svojih mojstrovinah prikazali nizozemski slikarji. V 17. stoletju je severnozahodni del Evrope prizadelo kar nekaj izjemno mrzlih zim; njihove vtise je v za nizozemsko slikarstvo tega časa značilni realistični maniri mogoče spremljati na razstavi del iz galerijine stalne zbirke, ki bo kot posebna postavitev na ogled še do 2. januarja.
Tate s Holbeinom
Tiste, ki so se odločili odpraviti v London, velja morda opozoriti še na razstavo v prostorih Tate Britain, kjer je do 7. januarja na ogled postavitev pod naslovom Holbein v Angliji, ki se posveča slikarstvu Hansa Holbeina (1497/8–1543) Britanci ga imenujejo za prvega velikega britanskega umetnika. Med številnimi razstavami, ki jih v teh mesecih ponuja Tate Britain,naj omenimo še razstavo Turnerjevih risb, ki bo na ogled do 22. aprila, in letošne dobitnice Turnerjeve nagrade, Tomme Abts, ki si jo je mogoče ogledati še do 14. januarja.
Mož za velikimi umetniki
Muzej Metropolitan iz New Yorka od 14. septembra do 7. januarja v svojih prostorih ponuja na ogled razstavo Od Cézanna do Picassa: Ambroise Vollard, patron avantgarde. Gre za prvo obširno razstavo posvečeno Ambroisu Vollardu (1866–1939), trgovcu z umetninami, patronu in založniku, ki je imel ključno vlogo v promoviranju in nenazadnje tudi oblikovnaju karier vodilnih umetnikov v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju. Razstava ponuja na ogled sto slik, vrsto keramičnih, kiparkih in grafičnih del, ki jih je naročil ali je z njihovim nastankom kako drugače povezan Vollard.
Do 19. februarja je na ogled razstava Sijaj in pogubljenje: Nemški portreti iz 20. let (Glitter and Doom: German Portraits from the 1920s), ki se podaja v obdobje Weimarske republike, ko je umetnost zaznamovalo gibanje Nova stvarnost in posebna veja, znana po besedi verizem. Na razstavi si je tako mogoče ogledati 40 oljnih slik in 60 risb, na katerih se umetniki, kot so Max Beckmann, Heinrich Maria Davringhausen, Otto Dix, George Grosz, Karl Hubbuch, Ludwig Meidner, Christian Schad, Rudolf Schlichter, Georg Scholz in Gert H. Wollheim s ciničnim in celo nekoliko krutim pristopom prenesli podobe svojih someščanov.
V Metropolitanskem muzeju je na ogled še razstava Američani v Parizu, ki se bo do 28. januarja posvečala ameriškim slikarjem, kot so James McNeill Whistler, John Singer Sargent, Mary Cassatt, Thomas Eakins in Winslow Homer.
Od florentinskega kiparstva do Hogarthove satire
V pariškem Louvru se posvečajo umetnosti britanskega umetnika Williama Hogartha (1697-1764). Razstava o delu slikarja, grafika in teoretika, ki je zaslovel s svojimi podobami, v katerih se s satiričnim pristopom dotika moralnih pregreh posameznikov v vsakdanjem življenju, bo na ogled do 8. januarja. V Louvru si je do 22. januarja mogoče ogledati tudi razstavo kiparskih del Desideria da Settignana, ki je ustvarjal v renesančnih Firencah v 15. stoletju. V muzeju Orsay pa raziskujejo delo Maurica Denisa, teoretika skupine Nabis.
Med nemškimi razstavišči velja opozoriti predvsem na Novo narodno galerijo v Berlinu, ki se bo vse do 6. maja pod naslovom Klasična zbirka od Edvarda Muncha do Barnetta Newmana posvečala lastni zbirki umetnosti 20. stoletja. Ta ima korenine v galeriji, ki je bila v 19. stoletju ustanovljena za predstavitev takratne sodobne umetnosti in sliši danes na ime Alte Nationalgalerie (Stara narodna aglerija).
Poleg tega je v berlinski galeriji na ogled razstava o delu enega najvplivnejših nemških arhitektov po drugi svetovni vojni, Oswalda Mathiasa Ungersa. Pod naslovom O. M. Ungers. Kozmos in arhitektura so ob arhitektovi 80-letnici na ogled pripravili njegove projekte in načrte, ki gledalcu dopuščajo raziksovanje v umetnikov edinstven pristop.
V madridskem muzeju Prado so na ogled dela, ki se osredotočajo na razvojne risbe v španski umetnosti. Tega bo do 4. marca mogoče spremljati na razstavljenih delih, ki so v Prado prišla iz newyorške zbirke Hispanic Society, med temi pa so risbe vodilnih španskih avtorjev, kot so Alonso Cano, José de Ribera, Claudio Coello in Murillo.
In kaj ponujajo domača razstavišča?
Tudi glavne slovenske galerije so pripravile za ljubitelje kulture zanimiv program. V Narodni galeriji so se poglobili v srednjeveški svet skriptorijev, natančneje v knjižnico Žičke kartuzije. Pod naslovom Srednjeveški rokopisi iz kartuzije Žiče (1160-1560) so razstavljena dela, ki so nastala v okviru skoraj štiri stoletja trajajočega nepretrganega rokopisnega delovanja samostana Žiče. Kot povedo zapisi Paola Santonina in ohranjene signature, pa da je bilo v knjižnici Žičke kartuzije kakih 2.000 rokopisov. V svet srednjeveških knjig se je podala avtorica razstave Nataša Golob, ki ji je uspelo k sodelovanju pritegniti tudi avstrijski ustanovi - Avstrijsko nacionalno knjižnico z Dunaja in Univerzitetno knjižnico iz Gradca.
Od 30. let do danes
V Moderni galeriji je na ogled tretji del trilogije Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije, ki med drugim na ogled postavlja dela Božidarja Jakca, Franceta Kralja, Staneta Kregarja, Mihe Maleša, Zorana Mušiča in Gabrijela Stupice. Pred prihodom novega leta bodo odprli še 5. tirenale sodobne slovenske umetnosti, ki so ga letos zasnovali na javnem pozivu umetnikom za predloge za razstavo projektov, ki jih imajo v delu in jih bodo razvijali še v naslednjih letih. S tem so se izognili predstavljanju že videnih del in dali poudarek delom v procesu nastajanja. Razstavo sestavljajo štirje moduli - predstavitev dobrih praks, umetniških del, analize produkcijske situacije v 20. stoletju in javne predstavitve, okrogle mize, predavanja ter performansi. Kustos projekta, ki ga bodo odprli 28. decembra in bo na ogled do 4. marca, je Jurij Krpan.
Maja Kač
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje