Na razstavi s podnaslovom Neue Slowenische Kunst, dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije, bodo predstavljeni originalna dela, primarni dokumenti in arhivski materiali vseh skupin NSK do vključno leta 1992. Naslov razstave simbolno zamejuje delovanje kolektiva NSK, ki se je v času nastanka zoperstavljal ideologiji socialističnega enopartijskega sistema, na začetku 90. let pa je s svojimi projekti zaznamoval transformacijo nekdanje socialistične družbe v družbo globalnega kapitalizma, so zapisali v Moderni galeriji. Postavitev bo na ogled med 24. aprilom in 16. avgustom.

Tri veje oblasti
Umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK) je nastal leta 1984, ko so ga osnovale tri skupine: multimedijska skupina Laibach (1980), skupina vizualnih umetnikov Irwin (1983) in gledališka skupina Gledališče Sester Scipion Nasice (1983-1987). Obenem so vse tri skupine ustanovile še četrto skupino, oddelek za oblikovanje Novi kolektivizem. Ta je bil sestavljen iz po enega člana vsake od treh ustanovnih skupin in vodje skupine. Pozneje so se v okviru NSK oblikovali še oddelek za čisto in praktično filozofijo, Retrovizija, Film in Graditelji.

Na presečišču ideologije in umetnosti
NSK je postal paradigmatska umetniška skupina 80. let, v središču njihovega zanimanja je bil odnos med ideologijo in umetnostjo na obeh straneh železne zavese. Prek njegovih dejavnosti je mogoče slediti umetniškim retroavantgardnim interpretacijam nekdanje skupne države, Evrope v času hladne vojne in rastočega globalnega neoliberalizma. Z uporabo strategij, kot sta apropriacija in t. i. nadidentifikacija, so umetniške prakse NSK popolnoma spreobrnile ideje o originalnosti in avtentičnosti ter se z različnimi potujitvenimi postopki distancirale od temeljnih nacionalnih mitov in konstruktov.

Nov koncept države
Ena velikih tem vseh skupin NSK je bila država NSK, ustanovljena leta 1992. Prav z njeno ustanovitvijo se je NSK leto dni po po osamosvojitvi Slovenije bistveno distanciral od obstoječega modela nacionalne države in nacionalne kulture.

Vzporedno z razstavo
V okviru razstave bo maja prihodnje leto izšla tudi obsežna publikacija, ki jo urejajo Zdenka Badovinac, ki je tudi kustosinja razstave, Eda Čufer in Anthony Gardner. V času razstave bodo v Moderni galeriji pripravili bogat program spremljevalnih dogodkov, med njimi 20. junija mednarodni simpozij.

Razstava je del mednarodnega projekta Rabe umetnosti - dediščina let 1848 in 1989, ki poteka pod vodstvom konfederacije muzejev Internacionala, katere del je tudi Moderna galerija. Razstavo bodo predvidoma leta 2016 prenesli v Van Abbemuseum v Eindhoven in v Muzej sodobne umetnosti Garage v Moskvo, leta 2017 pa še v madridski muzej Reina Sofia, so še sporočili iz Moderne galerije.